Noben glas (kratke zgodbe)

Smrt stare mame, grobosti nezadovoljne vaške učiteljice, bolečino ob občutku izključenosti in ločitev staršev spremljajo elementi fantastike, otroške interpretacije sveta, ironija in izviren humor, ki se srečuje z odraslim, mnogo bolj suhoparnim pogledom na življenjske reči. Noben glas je v opusu Suzane Tratnik najčistejši opis prvega soočenja z minljivostjo vsega, je najbolj občuten opis točke prehoda iz nekega morda ne ravno osrečujočega, zato pa polnega in znanega, domačega sveta otroštva v samotni svet prezgodnje odraslosti, lažnih domov in velikih bremen.

Trda vezava, 15 x 21 cm, 147 strani.

O AVTORICI:

Suzana Tratnik (1963) je pisateljica, prevajalka in publicistka. Poleg pričujoče zbirke zgodb Noben glas je objavila je še pet kratkroproznih zbirk: Pod ničlo (1997), Na svojem dvorišču (2003), Vzporednice (2005), Česa nisem nikoli razumela na vlaku (2008), Dva svetova (2010), Rezervat (2012), dva romana – Ime mi je Damjan (2001) in Tretji svet (2007) –, in otroško slikanico Zafuškana Ganca (2010), napisala pa je tudi monodramo Ime mi je Damjan (2002), radijsko igro Lep dan še naprej (2011) ter dve strokovni deli o lezbičnem gibanju v Sloveniji in o lezbični literaturi ter memoare Lezbični aktivizem po korakih (2013). Leta 2007 je prejela nagrado Prešernovega sklada za literaturo. Njene knjige in kratke zgodbe so prevedene v več kot dvajset jezikov.