Novacen: Prihajajoča doba hiperinteligence

Novacen je naslednik antropocena, ki se je začel v 18. stoletju, ko je človek začel spreminjati geologijo in ekosisteme celotnega planeta. V dobi novacena, ki se je po mnenju Lovelocka že začel, se bo tehnologija sčasoma izmuznila naši zmožnosti, da jo obvladujemo. Pojavila se bo umetna inteligenca, veliko zmogljivejša in hitrejša od človeka. Ta knjiga pripoveduje, kako se bo to zgodilo in kaj to pomeni za našo prihodnost.

»Nova knjiga nemirno razmišljajočega in v prihodnost zazrtega duha.« – James McConnachie, The Times

»Najbolj vpliven znanstvenik in znanstveni pisec po Charlesu Darwinu.« – Irish Times

»Največji znanstveni mislec našega časa.« – The Sunday Times

»Znanstvenik, ki je spremenil naš pogled na Zemljo.« – Independent

Mehka vezava, 21 x 12,5 cm, 169 strani.

ODLOMEK IZ KNJIGE:

»Po neverjetnem naključju je zgornja temperaturna meja tako za organsko kot elektronsko življenje na morskem planetu Zemlji skoraj povsem enaka in znaša blizu 50 °C. Elektronsko življenje teoretično lahko prenese veliko višje temperature, morda celo do 200 °C, vendar ne na našem morskem planetu. Nad 50 °C okolje celotnega planeta postane močno korozivno in škodljivo. Pri temperaturah, višjih od 50 °C, ne bi bilo mogoče živeti niti ekstremofilnim bitjem, kiborgom pa tudi ne. Zaradi teh pogojev bo oblika življenja, ki nas bo nasledila za krmilom, imela odgovornost, da vzdržuje enakomerno temperaturo krepko pod 50 °C.«

O AVTORJU:

James Ephraim Lovelock (1919) je študiral kemijo v Manchestru, potem pa prevzel mesto na Inštitutu za zdravstvene raziskave v Londonu. Pri številnih projektih ameriške Nase je sodeloval kot inovator in znanstveni svetovalec. Od leta 1974 je član prestižne akademske družbe Royal Society. Še bolj kot raziskovalec in izumitelj slovi kot zavzet okoljevarstvenik ter utemeljitelj teorije o živečem planetu Gaji. V slovenščini so doslej izšle tri njegove knjige: Gaja: nov pogled na življenje na Zemlji (1994), Gaja se maščuje: o pregrevanju Zemlje in usodi človeštva (2007) in Težavna pot v prihodnost (2017). Leta 2003 je prejel častni naziv Royal Companion, leta 2005 pa ga je revija Prospect uvrstila med sto najvplivnejših svetovnih intelektualcev. Leto pozneje je prejel Wollastonovo medaljo, najvišje odlikovanje častitljive Geološke družbe iz Londona, ki so ga nekoč podelili Charlesu Darwinu. Živi v Devonu na skrajnem jugozahodu Velike Britanije.