Obnašaj se! Biologija človeka v najboljši in najslabši izvedbi (1.del)

Začetni nivo razlage avtorja je nevrobiološki, odziv in vedenje živega bitja pa sta reakcija na zunanji impulz. Potem Sapolsky preide na vse širšo časovno perspektivo:

• Kaj v bližnji preteklosti je povzročilo, da je določeni impulz pri živčnem sistemu sprožil to vedenje?

• Kateri hormoni so delovali ure oziroma dneve poprej in kako so vplivali na odzivanje posameznika?

• Kako so na vedenje vplivale strukturne spremembe v živčnem sistemu v preteklih mesecih, pa v mladosti in otroštvu, vse do zarodka in genske zasnove?

• Kako je konkretna kultura oblikovala posamezna bitja in kateri ekološki dejavniki so vplivali nanje?

• Kako so vplivali evolucijski dejavniki vse do nastanka naše vrste ter življenja nasploh?

Rezultat je ena izmed najbolj navdahnjenih in celostno zastavljenih knjig o človekovem obnašanju. Prepletanje različnih znanstvenih ved in njihovo povezovanje Sapolsky združi v subtilen pogled na to, kaj ustvarja človeško – dobro ali slabo – vedenje, vse to pa avtor izkoristi za izhodišče, pri katerem sedanjega človeka sooča z nekaterimi najbolj perečimi problemi sodobne družbe: tribalizmom in ksenofobijo, hierarhijo in konkurenco, moralnostjo in svobodno voljo ter vojno in mirom.

»Eden najboljših znanstvenih pisateljev našega časa.« – Oliver Sacks

Mehka vezava, 21 x 15 cm, 539 strani.

O AVTORJU:

Robert M. Sapolsky (1957) je ameriški nevrobiolog, primatolog in antropolog. Študiral je na univerzah Harvard in Rockefeller, danes pa predava biologijo in nevrologijo na univerzi Stanford. Je prejemnik številnih priznanj, med drugim tudi nagrade MacArthurjeve fundacije, ter avtor številnih odmevnih knjig, vključno z deli, kot so Why Zebras Don´t Get Ulcers (1994), The Trouble with Testosterone (1997) in A Primate's Memoir (2002). V najnovejšem delu Obnašaj se!, ki je avtorjeva najboljša knjiga in njegov prvi prevod v slovenščino, na interdisciplinaren način raziskuje razloge za človeško vedenje in odločitve, ki jih sprejemamo.

IZ KNJIGE:

»Preživljam se kot nevrobiolog – nekdo, ki preučuje možgane – in kot primatolog – nekdo, ki preučuje opice in človečnjake. Tako ta knjiga temelji na znanosti, še zlasti biologiji. In od tod izhajajo tri ključne točke. Prvič, ni mogoče razumeti reči, kot so agresija, tekmovalnost, sodelovalnost in empatija, brez biologije; to pravim v dobro določene vrste družboslovcev, ki menijo, da je biologija irelevantna in, kadar razmišljajo o človekovem družbenem delovanju, sklepajo nekoliko ideološko. Toda – drugič – prav enako ste v težavah, če se zanašate samo na biologijo; to pravim v dobro določenega tipa molekularnih fundamentalistov, ki verjamejo, da bo družboslovje spodjedla »prava« znanost. In tretjič, do konca knjige boste sprevideli, da v resnici sploh nima smisla razlikovati med aspekti vedenja, ki so »biološki«, in tistimi, ki bi jih opisali kot na primer »psihološke« ali »kulturno pogojene«. Popolnoma so prepleteni.«

– iz knjige