Ožina svoboščin: Ravnotežje moči med državo in družbo

Vedno in povsod močni dominirajo nad šibkimi, človeška svoboda pa je pogosto zatrta s (formaliziranimi) pravili oziroma s silo. Države so lahko prešibke, da bi zaščitile posameznike pred zunanjimi grožnjami ali pa premočne v svojem despotizmu, da bi se družba lahko obranila pred njimi. Zato se svobodnejši posameznik lahko pojavi šele takrat, ko se družba aktivno angažira v politiki in ohranja svojo moralno držo proti oblasti in državi.

Avtorja v Ožini svoboščin zavračata statični princip zahodnega mita, po katerem je politična svoboda nekaj trajnega in stabilnega, kar je doseženo s procesom »razsvetljenstva«. Trdita nasprotno: pot do svobode je ozka in ostaja odprta le ob nenehni konfrontaciji med državo in družbo. Moč oblasti in družbenih elit v svobodni državi nikoli ni bila vprašljiva, vendar se morajo družbene institucije kontinuirano razvijati, tako kot se v njej spreminja narava konfliktov in potreb. Odnos med državo in družbo ponazarja krhko naravo svobode, ki temelji na nestabilnem ravnotežju. V preteklosti se je pogosto zgodilo, da je ena stran postala premočna, zaradi česar je svoboda v družbi pričela pojemati.

Dandanes se nahajamo sredi močne družbene destabilizacije marsikje po svetu in potrebujemo jasno izrisano pot do svoboščin, saj ta postaja čedalje bolj ozka in nepredvidljiva. Nevarnost, ki se pojavlja na obzorju, ni samo izguba naših političnih svoboščin, temveč tudi dezintegracija blaginje in varnosti, ki temeljita na svobodi.

»V knjigi trdiva, da se lahko svoboda pojavi in uspeva le tedaj, ko sta močni tako državna oblast kot družba. Močna država mora preprečevati nasilje, izvajati zakone in zagotavljati javne storitve, ključne za stanje, v katerem se ljudje lahko odločajo po svoji volji in odločitve uresničujejo. Močna, mobilizirana družba pa mora nadzirati in brzdati državo. Ožina do svobodne družbe je stisnjena med strah in zatiranje despotske države na eni strani ter nasilje in brezzakonje ob odsotnosti državne uprave na drugi.« – iz knjige

Trda vezava, 15 x 21 cm, 787 strani.

O KNJIGI SO DEJALI:

»Knjiga Ožina svoboščin nas po različnih celinah in skozi tisočletja zgodovine popelje na razburljivo popotovanje odkrivanja ključne sestavine svoboščin. V današnjih časih je tako zelo pomembno, da to odkrijemo, zato je ta knjiga resnično neprecenljive vrednosti.« – George Akerlof, Nobelov nagrajenec za ekonomijo leta 2001

»Kako naj obravnavamo pomembna vprašanja sodobne demokratične družbe? Ta odlična knjiga ravno ob pravem času podaja preprosto, zmogljivo ogrodje za ocenjevanje alternativnih oblik družbenega upravljanja. S temeljito analizo nas opozarja, da moramo vedno budno vzdrževati ustrezno razmerje med državo in družbo, če želimo ostati znotraj 'ožine svoboščin' ter se izogniti brezvladju na eni strani in diktaturi na drugi.« – Bengt Holmstrom, Nobelov nagrajenec za ekonomijo leta 2016

»Izjemna knjiga o pomenu in težavah vzpostavljanja delujoče demokratične države.« – Peter Diamond, Nobelov nagrajenec za ekonomijo

O AVTORJIH:

DARON ACEMOGLU je profesor ekonomije na MIT in eden izmed najpogosteje citiranih ekonomistov na svetu. Leta 2005 je prejel nagrado John Bates Clark Medal, ki jo ameriško združenje ekonomistov podeljuje najvplivnejšim ekonomistom, mlajšim od štirideset let. Je tudi avtor odmevnih knjig in učbenikov, v katerih se posveča politični ekonomiji in teoriji gospodarske rasti, mednarodno pa se je prebil kot soavtor knjige Zakaj narodi propadajo.

JAMES A. ROBINSON je politolog in ekonomist ter redni profesor na univerzi v Chicagu. Področja njegovega raziskovanja so politična ekonomija ter gospodarski in politični razvoj. Napisal je več kot sto znanstvenih člankov, ki so bili objavljeni v najpomembnejših ameriških ekonomskih revijah, poleg tega je tudi soavtor treh knjig s področja politične ekonomije ter tudi soavtor knjige Zakaj narodi propadajo.