Plan B: Pionirji boja s podnebno krizo in prihodnost mobilnosti

Posvetila sta se večjim in manjšim skupnostim, ki so se samoiniciativno lotile spopada s podnebno krizo. Pot ju je peljala od Norveške, kjer se odvijata črpanje ogljikovega dioksida iz izpustov velikih industrijskih obratov in njihovo shranjevanje v geoloških jamah Severnega morja, prek Švice, kjer gre za črpanje ogljikovega dioksida neposredno iz ozračja, in Islandije, koder izkoriščajo geotermalno, vetrno in sončno energijo, pa vse do grškega otoka Tilos, ki je najboljši primer energetsko samooskrbnega območja, in škotskih Orkneyjskih otokov, kjer že vrsto let razvijajo tehnologijo, s katero bi bilo mogoče zajeti morsko energijo – valovanje in plimovanje.

Skupaj sta poglobljeno raziskala tudi industrijo litija, zaradi baterij ključne sestavine vseh elektronskih naprav in dobesed­nega gonila 21. stoletja. Spraševala sta se o nacionalni kognitivni disonanci; je zelena revolucija res mogoča le tam, kjer je na voljo veliko denarja, še posebno, če ta prihaja iz »črne«, naftne industrije. Iskala sta alternativne vire energije, analizirala električno mobilnost na Kitajskem in Norveškem ter njene prednosti in omejitve v velikih in majhnih državah. Z vsemi temi primeri sta skušala pokazati, da rešitve obstajajo. Da obstaja plan B.
Izdajo knjige je podprlo podjetje Siemens.

Mehka vezava, 21 x 15 cm, 263 strani.

https://4d.rtvslo.si/arhiv/kultura/174704089

O KNJIGI SO DEJALI:

»Planeta B nimamo. Na Zemlji smo bili rojeni in tu bomo tudi umrli. Lahko pa imamo Plan B.« – Lučka Kajfež Bogataj

»Avtorja nas v knjigi Plan B popeljeta v globalni svet tehnoloških zanesenjakov, ki verjamejo v 'zeleno' podjetniško prihodnost, ki je lahko lokalno, regionalno učinkovita le v okviru korporativnega upravljanja s podporo javnih sredstev. Ob koncu knjige obstane bralec na negotovi ploščadi sredi razburkanega morja, postavljen pred dilemo slepega zaupanja v človeško pamet in dober konec ali zgodovinska dejstva, ki nas navdajajo s strahom pred človekovim pohlepom, nebrzdano tekmovalnostjo, patološko potrebo po oblasti in podrejanju, kjer prostora za plan B v resnici ni.« – Matevž Lenarčič

O AVTORJU:

Boštjan Videmšek (1975) je dolgoletni novinarski poročevalec iz kriznih žarišč in sodelavec številnih tujih časopisov, revij in spletnih portalov in avtor treh odmevnih družbeno angažiranih knjig o svetovnih kriznih žariščih Vojna terorja: deset let po 11 septembru (2011), Upor: Arabska pomlad in evropska jesen (2013) in Na begu: moderni eksodus (2005–2016). Je tudi soavtor tekaško izpovedne uspešnice Ultrablues (2014). Njegova zadnja knjiga Dispatches from the Frontlines of Humanity: A Book of Reportage je leta 2019 izšla pri založbi Cambridge Scholars Publishers. V zadnjem obdobju se je začel posvečati obnovljivim virom energije in njihovi možnosti za upočasnitev klimatskih sprememb, v ta namen pa potuje po vsem svetu in se seznanja s primeri, ki delujejo v praksi. Videmšek, ki je bil leta 2015 izbran za »mladega voditelja Evrope«, je dobitnik številnih domačih in mednarodnih novinarskih nagrad in tudi avtor dveh dramskih besedil.