Podobe živali naših gozdov

No, drage prijateljice in prijatelji Narave, tole naj bo zapisano namesto uvoda, ko stopamo v čarobni svet gozdov, kjer nas vedno znova presenečajo medsebojna povezanost, usklajenost in soodvisnost vseh njihovih sestavin, med njimi živali prostoživečih vrst, kamor uvrščamo tudi volka, ki nas upravičeno sprašuje, kdo je sovražen do matere Narave, ki je ustvarila različna bitja zato, da naravni procesi nemoteno potekajo.

Vredno se je nad tem zamisliti in kajpak potruditi, da se naš odnos do gozda in živali prostoživečih vrst spremeni v njihovo dobro. Le etično odgovorna pot je tista, ki omogoča evolucijsko preživetje tudi ljudem.

V gozdu na grebenu, volk srepeče gleda
v poseko na slemenu, kjer bila je prava zmeda

Vsevprek grom in strela sta parala nebo,
sta volkca Sivka vzela, nič več ga nazaj ne bo.

Kdo je pravi pobalin? Volka misel je ujela.
Sta to grom in strela ali volčjega krdela sin?

Trda vezava, 13,5 x 21,0 cm, 144 strani.

O AVTORJU:

Miha Marenče, rojen 1949 v Ljubljani, spec., univ. dipl. ing. gozdarstva, je svojo poklicno pot začel kot revirni gozdar v Polhograjskem hribovju, nadaljeval kot gozdarski inšpektor na Gorenjskem, nato pa večino delovne dobe preživel v javnem zavodu Triglavski narodni park. Kot specialist gozdarstva s področja nege in urejanja gozdne krajine je sodeloval pri usklajevanju gozdarskih del s cilji in namenom narodnega parka. Pozneje se je povsem posvetil strokovnemu delu na področju varstva in upravljanja živali prostoživečih vrst v Triglavskem narodnem parku. Napisal je več strokovnih prispevkov in poljudne publikacije. V letu 2018 je v samozaložbi izdal svoj prvenec »Zgodbe starega macesna«.