V knjigi premišljujem o tem, kako lahko znova oblikujemo bolj sočutne skupnosti, take, ki ne temeljijo na tekmovanju, temveč na medsebojnem priznanju, solidarnosti in skrbi. Raziskujem, kaj pomeni graditi prostore sobivanja, v katerih je človek v vsej svoji ranljivosti viden, sprejet in podprt; prostore, kjer se lahko rojevajo nove možnosti skupnega življenja.
Poseben poudarek namenjam vzgoji — ne vzgoji za avtoritarnost, ki se širi po planetu, temveč vzgoji za avtoritete: notranjo trdnost, sposobnost kritične presoje in občutek dolžnosti do drugega. Prepričan sem, da je prav ta vrsta avtoritete nujni temelj za svobodno, odgovorno in ustvarjalno družbo.
Knjiga se zaključi z obrambo raznolikosti živih bitij, z razmislekom o tem, kako lahko presežemo meje današnjega kapitalističnega imaginarija ter si dovolimo sanjati — in graditi — realne utopije: nove oblike skupnega bivanja, ki ne temeljijo na izčrpavanju sveta, temveč na njegovi obnovi.
Če vam je mar za prihodnost skupnosti, za prihodnost otrok, za prihodnost planeta — potem vas vabim, da stopite na to pot. Morda bomo skupaj ugotovili, da je prav pot sama tisto, kar nas oblikuje, spreminja in vodi k bolj človeškemu svetu. Vabljeni na pot, ki je cilj.
(Avtor Dušan Rutar)
