Nov roman Evalda Flisarja je knjiga, ki jo boste želeli prebrati v enem večeru in o njej razmišljali še dolgo. Božični večer. Šest sorodnikov. Nepovabljeni Božiček. In resnice, ki so predolgo ostale zamolčane.
Marko si je med smučanjem zlomil nogo in odtlej leži na notranjem balkonu nad dnevno sobo, pri čemer se mu odpira pogled na spodnji, dnevni prostor. V njem se širša družina pripravlja na božično večerjo. Fant je dovolj blizu, da sliši vsako besedo, in dovolj visoko, da ga nihče ne vidi in lahko vsi pozabijo nanj. Okoliščine, v katerih se znajde po poškodbi, izvrstno ponazarjajo njegov položaj: navzoč je, a izločen, zato se nenehno stopnjuje njegovo spraševanje, ali pripada ljudem v tej hiši, ki ji ne more reči dom.
Na praznično večerjo se pripravljajo člani širše družine. Petindevetdesetletni dedek Matjaž, ki najraje gleda kriminalke in v starih časopisih prebira prispevke o Marsovcih, ki so leta 1925 pristali nekje blizu. Babica Vera briše prah s svojega priznanja »Mati leta« in čaka telefonski klic, ki bo odločil o njeni novi funkciji. Oče Jožef na gmajni zida spomenik padlim z obeh strani in o njem piše knjigo. Stric Gregor pride iz psihiatrične bolnišnice; že leta piše eno samo pesem in se raje kot z ljudmi pogovarja s stoli in oblaki. Nazadnje prideta še Tadej, Jožefov starejši sin in Markov polbrat, in njegova žena Judita.
Potem se za oknom prikaže Božiček. Nihče ga ni povabil, nihče ga ni najel, čeprav sumničijo drug drugega. In Božiček predlaga, naj namesto večerje praznujejo praznik norcev, s čimer obudijo srednjeveško zabavo, ki se je razvila iz saturnalij – na ta praznik so v starem Rimu sužnji in gospodarji zamenjali vloge. Toda ko prvi družinski član poskuša zapustiti dnevno sobo, kljuka ne popusti …
Božičkov obisk je dramaturški vzvod. Tujec neizprosno zastavlja vprašanja, katerim se sorodniki že desetletja izogibajo. Kakšen spomenik zida oče? Kaj se je zgodilo na gmajni tisto noč, ko sta bila dedek in oče na nasprotnih straneh? In kdo je Jolanda – ime, ki ga Gregor ves večer ponavlja in ob katerem babica vsakič vzroji?
Božični večer se sprevrže v družinski obračun, poln nepričakovanih razkritij in duhovitih dialogov, ki bralca zabavajo od prve do zadnje strani.
Flisar ni le romanopisec, temveč tudi dramatik – njegova dramska dela uprizarjajo po vsem svetu, od Islandije do Indije in Indonezije – in Praznik norcev je roman, ki ga nespregledljivo zaznamuje dramatičnost. Dialogi so natančni, izjave poletijo kot puščice, ki zadenejo svoj cilj, vse skupaj pa spremlja Markovo pisanje pisma mami. Pisma, ki je otroško neposredno in trpko hkrati. Petnajstletni deček, ki se sprašuje, kakšno je njegovo mesto v tej nenavadni družini, ne razume vsega, kar vidi, vidi pa dovolj, da bralec razume več od njega.
Zakaj priporočamo Praznik norcev?
Roman v nekajurnem časovnem okviru razgrne celo stoletje družinske in nacionalne zgodovine, s poetičnimi vložki pa odstira vpogled v travmo, ki je prevelika, da bi se o njej lahko spregovorilo neposredno. Časovni okvir in prostor, v katerega so protagonisti zaprti, tudi v bralcih stopnjujeta občutek ujetosti in brezizhodnosti: ne junaki ne bralec nimajo možnosti umika, premislek je neizbežen.
Knjiga se pogumno dotakne zamolčanih poglavij slovenske polpretekle zgodovine (delitve med vojno, povojnega maščevanja in možnosti sprave), vendar roman ostaja v zasebni sferi in pri vprašanju, ali je možna pomiritev in sprava, ki bi se iz družine nato prenesla na celotno družbo. Roman bo navdušil ljubitelje dobrih, napetih pripovedi, ki kljub temu da jih preberemo na dušek, še dolgo odzvanjajo v nas.
O AVTORJU:
Evald Flisar je romanopisec, dramatik in esejist. Prejel je nagrado Prešernovega sklada in Župančičevo nagrado za življenjsko delo, trikrat Grumovo nagrado, enajst njegovih romanov pa je bilo nominiranih za kresnika. Njegova dela so prevedena v številne jezike in uprizarjana po svetu. Od leta 2023 je član SAZU.
