Šestnajst odtenkov norosti

Šestnajst odtenkov norosti je družbeni roman Rachel Trezise (1978), ki prihaja iz južnega Walesa, posejanega z opuščenimi rudniki. Njen prvenec Na prepihu je izšel tik preden je diplomirala iz novinarstva, v njem pa popisuje svoje odraščanje, ki so ga zaznamovali revščina, alkoholizem, nasilje in zlorabe. Avtorica je med drugim tudi prejemnica nagrade Dylana Thomasa, pričujoči roman Šestnajst odtenkov norosti, ki ga je v slovenščino prevedla Suzana Tratnik, pa je prvo delo, s katerim se predstavlja pri nas.

Zgodba spremlja tri mlade ženske, frizerko Rhiannon, tovarniško delavko Ellie in Siân, mamo treh otrok z dvema službama. Družijo se bolj po sili razmer, saj so partnerke članov lokalnega punk benda The Boobs, monotono in dolgočasno življenje v zakotnem Aberalawu pa jih po malem spravlja v obup. Vse namreč sanjajo o nečem večjem in boljšem, medtem pa se predajajo alkoholu in drogam.

Prevajalka Suzana Tratnik ob tem dodaja: »Šestnajst odtenkov norosti je intenziven, brezkompromisen, po razpoloženju pankerski roman, postavljen v majhen kraj v Walesu, kjer si ljudje želijo biti večji od njega. Za Ellie, edino diplomiranko iz njene klape v Aberalawu, ki se ob tovarniškem delu preizkuša kot glasbena kritičarka, je vse premajhno. A tudi sama je obtičala na mestu s svojim fantom, prijatelji_cami, zoprnimi družinskimi člani_cami in lokalnimi posebneži. Njene sanje rade sežejo v Ameriko, kjer si lahko predstavlja sebe v najboljši verziji, malo Amerike pa v zakoten Aberalaw vnese skrivnosten, mračen in privlačen diler Johnny.

Ellie in njene tri prijateljice, nekakšne anti-bestičke, se ogrejejo za Johnnyja, v katerem vse vidijo priložnost za razburljivo romantiko, ki pa je vse kaj drugega. Znajdejo se v peklenskem krogu alkohola, drog, družinskih in osebnih tragedij, surovih obračunavanj, duševnih zlomov in neverjetnih podvigov. Neprizanesljiva in natančna podoba obubožanega in izčrpanega delavskega razreda 21. stoletja na Zahodu.«

Pojavitev prišleka Johnnyja, ki razburka sceno, res deluje kot svojevrsten sprožilec za dogajanje, ki je prej zgoščeno okrog neke vrste prostega teka, čakanja na preobrat, ki ga nikoli ne bo, kar deluje obenem trpko in komično. Roman odlikuje sočen in sproščen jezik, ki odlično uteleša vzdušje propadajočega okolja. Če bi bil ta roman komad, bi ga bend zagotovo prihranil za bis.