sLOLvenski klasiki 1

Boštjan Gorenc - Pižama je v svoji knjigi omrežil 50 literarnih klasikov in njihovih del – prizanesel ni niti Prešernu niti Muci copatarici – in jih (spletno) interpretiral času primerno. Zdaj boste končno izvedeli, kdo lajka Uršiko Zalo na Facebooku, kakšen mail je s CSD-ja dobila požrešna vrabčevka, ki je »vse proso za sineka sama pozobala« in kaj o zvezdniku in poslovnežu Martinu Krpanu pišejo tračarski časopisi.

RECENZIJE O KNJIGI:

»Nobena skrivnost ni: če bi Prešeren živel danes, bi bil kralj vseh trolov, Levstik bi svoje popotovanje od Litije do Čateža tvital v živo, Cankar pa bi prosjačil za lajke na fejsiču. In če ste ob prebiranju slovenske literarne klasike v šoli umirali od dolgčasa, boste zdaj crkavali od smeha. sLOLvenski klasiki 1 postavijo slovensko literaturo na splet in jo naredijo viralno. Datum izida knjige sLOLvenski klasiki 1 bo v zavesti slovenistk in slovenistov za vedno ostal kot Dan pižame. Obeležili ga bomo tako, da bomo cel dan ostali v pižamah – v spomin na trenutek, ko je slovenska literatura nehala biti smrtno resna in so začeli ljudje slovensko literarno klasiko brati s poznavalskimi nasmeški.« - Aljoša Harlamov, literarni zgodovinar

»Gorenc je spisal brezčasno knjigo duhovite in nalezljive jezikovne telovadbe, ki se jadrno začne že na prvi strani z izjemno dobro sprejetim Urškinim plesom na Facebooku in nato v spretnem loku zaokroži po slovenski literarni krajini. SLOLvenski klasiki 1, ki s svojo številko napovedujejo nadaljevanja, buhtijo od številnih referenc na staro in mlado, na včasih in zdaj. Tu se kaže vsa Gorenčeva širina (no pun intended) in nič zato, če v prvo ne boste ujeli vseh tonov in podtonov (če jih pa boste, se bo tako ali tako oglasil SAZAS). Knjiga kar kliče po tem, da jo večkrat vzamemo v roke in si popestrimo dan. Drugače pa si vedno lahko pomagamo z guglom.« - Damjan Zorc, blog Peripetije

»Največja vrednost sLOLvenskih klasikov se mi zdi v tem, kako obračuna s tisto zgoraj postavljeno tezo naše folklore, da je odnos do slovenskih klasikov treba negovati na način neke nujnosti, ki prebiva nad ugodjem posameznika in zato deluje kot diskurz, ki mu ni mar za branost. Pižama je slovenske klasike povlekel v cono ugodja in s približevanjem v sodobno okolje pokazal, da mu je za branost še kako mar. Ob tem pa prav ničesar odvzel nujnosti tega, da se moramo s klasiki ukvarjati, jih brati, interpretirati in jim vdihovati življenje vedno znova. V tem primeru zabeljeno z obilico smeha. Pižama je napisal super knjigo. #sampovem.« - Tomaž Bešter, blog Kon-teksti