Smrdokavra - MV

Čas teče, kdo bi uganil, da se bo Božidar s svojo fizionomijo razvil v nonšalantnega donjuanovskega zapeljivca na najvišji ravni, medtem ko se plašni krasotici Trandavilji ne približa nihče. Kdaj, kje in kako se bosta srečala? Ker našla se gotovo bosta, saj smo vendar v pravljici ...

Hibridno delo, nekakšen pravljični roman za odrasle, v katerem avtorica preigrava Perraulta – imenitno, tankočutno, prefinjeno –, je v prvi vrsti ljubezenska zgodba, ki se izogne cinizmu, da bi povzdignila včasih težko razločljivo lepoto. Améliejino prasketajoče pero prižiga iskre bistroumne socialne satire in očarljive pravljice, ki šepeta, da je vse tisto, kar ljubimo, za nas tudi lepo in pametno.

Mehka vezava, 12,5 x 19,8 cm, 130 strani.

O ROMANU SO DEJALI:

"Ljubezenska zgodba, ki se izogne cinizmu, da bi povzdignila včasih težko razločljivo lepoto." - - Lire

"Améliejin jezik je sočen in izvrsten, metaforika pa izrazito izvirna in slikovita. Amélie Nothomb je zame kot bralko in kot prevajalko – prasketajoče pero. Njene besede se iskrijo in prasketajo kot ogenj, pobožajo in razveselijo te s toploto, hkrati pa te lahko do živega spečejo." – Daša Helena Kobe, prevajalka

"Za vse zemeljske ljubimke in ljubimce, ki so si izvolili trdna tla pod nogami, potem pa so si premislili in bi se zdaj radi naučili še leteti – najbolj hipersoničen roman letošnje pomladi." – Andreja Udovč, urednica

"Nenaklonjena usoda junakov, sem in tja prebodena s kakšno pikro pripovedovalčevo opazko, usmerjeno na račun sodobne družbe, je spisana v gibkem in razposajenem jeziku ljubezenskih in osebnih tegob, ki imenitno zazvenijo tudi v slovenskem prevodu. Delo je kakor da mimogrede posuto z darežljivim številom literarnih referenc in skritim pisateljičinim pomežikom v njenih romanih tako pogosto ubesedenih tematik japonske družbe, kjer je preživela del svojega življenja. Za vse ljubitelje pravljičnih zapletov." – Tanja Božič, Bukla

"Amélie Nothomb v svojih delih na piedestal postavlja posebneže, saj ima umetnost po njenem prepričanju tisto srečno vlogo, kjer je ekscentričnost vrednota. Zanjo pa ni čudaška umetnost, temveč današnji svet, ki mu manjka morale in posledično prijetnega sobivanja. Kaj ta obsojajoča in nenaklonjena družba sploh hoče od nas? In zakaj bi se ji pravzaprav morali ukloniti?" – Daša Helena Kobe, prevajalka