Solidarnost ali pohlep

Zbirka kolumn Solidarnost in pohlep, ki jih je dr. Keber objavljal v Dnevniku med leti 2005 in 2023, opisuje, kako je spreminjanje družbenih vrednot spremenilo samoumevno in od državljanov večinsko podprto zahtevo po zdravstvu, ki je dostopno za vse in ga državljani financirajo solidarno po svojih zmožnostih, v dolgotrajno borbo z nastajajočimi neoliberalnimi centri finančne, gospodarske in politične moči.

Dušan Keber (1947) je zdravnik, ki je s svojim strokovnim, pedagoškim in znanstvenim delom močno zaznamoval slovensko zdravstvo, obenem pa je s svojimi javnimi razmišljanji in dejanji posegal in še vedno posega zunaj meja svoje stroke. Je intelektualec, o katerih je sam povedal naslednje: »Angažirani intelektualec javno razpravlja o pojavih v družbi z namenom, da bi vplival na njeno spreminjanje. Teh lastnosti ne gre enačiti s pametjo. Če pamet predstavimo kot sposobnost okoliščinam primernega delovanja, bi lahko rekli, da so intelektualci sprti s pametjo oziroma da ni pametno biti intelektualec.«

Keber je s poglobljenimi, polemičnimi zapisi in dejanji večkrat razburkal javnost ter veliko prispeval k reformam medicinskega študija, raziskovalnega dela in zdravstvene dejavnosti, pa tudi k procesom slovenskega osamosvajanja in oblikovanju vizij nove države. Po zaključku mandata na položaju ministra za zdravje (2000-2004) nastopa v javnosti kot aktivist v iniciativah civilne družbe, pa tudi kot pisec razprav in kolumn ter mnenjski voditelj, ki je v državi na prehodu med dvema družbenima redoma med prvimi prepoznal razraščanje laissez-faire liberalizma na račun socialne države.

Javnost ga pozna kot začetnika prizadevanj za ohranitev javnega zdravstva, ki jih je sprožil pred dvajsetimi leti s pobudo za ukinitev doplačil za javne zdravstvene storitve in s tem krivičnega dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Zbirka kolumn Solidarnost in pohlep, ki jih je objavljal v Dnevniku med leti 2005 in 2023, opisuje, kako je spreminjanje družbenih vrednot spremenilo samoumevno in od državljanov večinsko podprto zahtevo po zdravstvu, ki je dostopno za vse in ga državljani financirajo solidarno po svojih zmožnostih, v dolgotrajno borbo z nastajajočimi neoliberalnimi centri finančne, gospodarske in politične moči.

Dr. Slavko Ziherl je v spremni besedi k prvi knjigi Kebrovih kolumn Pa zdravje? (2004) zapisal, da so njegova razmišljanja presenetljivo aktualna. To velja tudi za njegovo drugo knjigo. Ta brezčasnost ponuja zahtevne razmisleke tudi današnjemu in jutrišnjemu bralcu te knjige.

MEDIJSKI ODZIVI:

"Ta knjiga je najprej čudovit spomenik javnega zdravstvenega sistema, bisera, ki se ga je, biblično rečeno, nekdo namenil vreči v blato svinjam. Potem je časovni zapis poteka procesa plazeče se privatizacije, ki identificira tudi storilce. Končno je avtorjev preludij moderni zahodni civilizaciji, ki na solidarnosti stoji ali pade. Izjemna knjiga." – Janez Markeš

"Obvezno čtivo - še posebej za politične odločevalce, saj razgrinja vso paleto napačnih odločitev, zablod in goljufij, s katerimi se je v zadnjih desetletjih soočalo slovensko zdravstvo. Če se iz Kebrovih zapisov ne bomo ničesar naučili, bomo čez nekaj let lahko imeli le žalosten spomin na nekaj, kar smo nekoč imeli, a nismo znali ceniti in ohraniti." – Renata Salecl

"Keber je kot slovenski Sofokles: predsednik vlade si na koncu prereže žile, ko spozna, da je imel spisan politični program, kako ohraniti javno zdravstvo in socialno državo, pa ga ni prebral. Doživite katarzo, rešujte svoja življenja, berite to knjigo!" – Boris Vezjak

"Res je hudič, če ima človek izjemno obsežno znanje in izpiljen jezik, kot to velja za Dušana Kebra. V tem primeru se celo propad slovenskega zdravstva bere z veseljem." – Tanja Lesničar Pučko

"Knjiga je barvit kolaž vedut slovenskega zdravstva v različnih odtenkih sivine in poziv, ne le simbolni, k bolj iskrenim skupnim prizadevanjem za odpravljanje nepravičnosti pri zdravju, ki je od vseh oblik neenakosti najhujša in najbolj nehumana. Zato si lahko samo želim, da bi knjigo poleg splošne javnosti in pacientov prebrali tudi moji kolegi zdravniki, brez predsodkov in za samorefleksijo." – Zlatko Fras