Spominobarvanka za starejše

Prva pobarvanka na slovenskem tržišču, ki je ustvarjena izključno za starejše! Spominobarvanka je popolno gradivo za kvalitetno in sproščujoče preživljanje časa s starejšimi ter osebami v začetni ali vmesni fazi demence.

Stare šege, navade in običaji v pobarvanki, kot je še ni bilo! Spominobarvanka je oblikovana z veliko premišljenosti in željo, da bi kar najboljše služila starejši osebi, ne glede na njene fizične omejitve (slabši vid, slabša fina motorika zapestja/prstov ali upad kognitivnih sposobnosti).

S Spominobarvanko se lahko ob pomirjajočem barvanju hitro zatopite v prijeten pogovor o preteklosti, s staršem, babico, dedkom ali oskrbovancem. V trenutku, ko oseba prime za barvico in z njo drsi po papirju, se njen um osredotoča na ilustracijo, misli se umirijo, vznemirjenost popusti, izginejo negativne misli in tesnoba. Oseba se pomiri, telo pa sprosti. Poleg tega z risanjem in barvanjem vplivamo na fino motorično sposobnost in koordinacijo rok in možganov. Oseba ob barvanju uri možgansko zaznavanje barv, prostora, oblik ter razmerij. Z rednim barvanjem se lahko pri starejših izboljša tudi gibljivost rok, dlani in zapestij, saj barvanje učinkuje kot fizična vaja.

Enostransko tiskane ilustracije so perforirane, da se z lahkoto iztrgajo iz knjige za lažje barvanje in kasneje podarijo ali obesijo na steno. Poskrbljeno je tudi za debelejši papir, ki se težje zmečka in prenese tako barvice, voščenke kot tudi flomastre. Čudovitim ilustracijam, ki kar kličejo k pripovedovanju zgodb, je priložen priročnik z navodili za uporabo za svojce, skrbnike ali strokovne delavce, ki vas bo vodil k aktivnemu odkrivanju preteklosti starejših generacij.

“Marsikdo si le s težavo predstavlja spomine brez barv, ki jih izkusimo skupaj z izkušnjo. Spomnite se svojega najljubšega sončnega zahoda, cvetličnega vrta, prvega kolesa, dedkovega čebelnjaka … Barve imajo za človeka in njegovo doživljanje sveta izreden pomen.” - Petra Boh, univ. dipl. soc. del.

O KNJIGI SO DEJALI:

»V Sloveniji je, tako kot v svetu, čedalje več oseb z demenco, ki pa imajo vsak svojo življenjsko zgodbo in zato tudi potreba po individualnem pristopu do vsakega od njih. Med uvajanjem metode montessori za starejše in osebe z demenco sem se tako znašla pred izzivom, kaj jim ponuditi, da bo ustrezalo njihovi življenjski zgodbi, izkušnjam, ohranjenim spretnostim, sposobnostim in veščinam.

Pobarvanke so medij, dobro znan v slovenskih domovih, vendar se pogosto zgodi, do so ponujeni motivi otroški in brez povezave z dejanskim stanjem in življenjem stanovalca. Motivi so tako težava, ker je težko najti takšne, ki so težavnostno in vsebinsko ustrezni. Spominobarvanka Petre Boh in Andreje Karba nam tukaj v vseh pogledih prihaja naproti. Tiskana na trši papir je odlična podlaga, da barvica lepo 'teče'. Prijetno me je presenetil tudi priložen priročnik, ki nadgradi pobarvanke v nekaj več in lepo zaokroži zgodbo. Avtoricama čestitam za pogumen korak in ju prosim, da nadaljujeta.« - Sara Črepinšek, dipl. delovna terapevtka, “Montessori Inspired Lifestyle” inštruktorica

»Likovna terapija je vsekakor vključujoča in ustvarjalna, vzbuja mirujoče spomine, občutek miru, užitka in zadovoljstva, spodbuja izmenjavo čustev, izkušenj in potreb. Še posebej pomembna je likovna terapija pri osebah z demenco, pri katerih se z napredovanjem bolezni verbalne zmožnosti za izražanje čustev zelo spremenijo ali celo izgubijo. Ob primerni podpori in spodbudi lahko preko barvanja prikličemo spomine iz življenja posameznika pred demenco. Spominobarvanka je primerna za vse generacije, mlajše in starejše ob sodelovanju obeh, pa nastaja čarobno vzdušje, ki prepleta ‘tukaj in zdaj’ s preteklostjo.« - Apolonija Rajh, dipl. soc. geront.

O AVTORICI:

Petra Boh, univ. dipl. soc. del., je leta 2013 diplomirala na Fakulteti za socialno delo z diplomskim delom: “Pomoč svojcem oseb z demenco v domovih za stare”. Svoje strokovne izkušnje je pridobila na centru za socialno delo, kjer se je srečevala predvsem z osebami z demenco in njihovimi svojci. Leta 2020 je izdala svojo prvo knjigo z naslovom “Babica Marica razmišlja drugače“, s katero je želela na lahkoten način približati demenco tako otroku kot staršem. Istočasno pa opozoriti na otroški svet, ki je večkrat prezrt in spregledan, ko se soočamo z boleznijo v družini.