Temna stran Dela

V prvi knjigi pisatelj v prvih treh poglavjih razkriva “potovanje” Edija Kocbeka in prijateljev v “Delovo” črno luknjo! Seveda gre za prispodobo, ki želi ponazoriti, kako so Delova časopisna hiša ter njena oče in mama (Slovenski poročevalec in Ljudska pravica) medijsko “požrle in razčetverile” Kocbeka in njegove prijatelje (med njimi tudi Borisa Pahorja), brez možnosti, da bi le-ti na takšno seciranje v domovini odgovorili!

Glavni akterji v tem medijskem pogromu so bili:

– pri Slovenskem poročevalcu njegov šef in bivši oznovec Rudi Janhuba

– minister in bivši krščanski socialist Tone Fajfar

– pri Delu pa glavni urednik oz. usmerjevalec Mitja Gorjup in njegov slepi izvrševalec, pisatelj in udbovski špicelj Jože Javoršek.

Sledi četrto poglavje, ki odkriva sramoten odnosu Gorjupovega Dela do, zaradi Edvarda Kocbeka, priprtih in zaprtih Viktorja Blažiča (novinarja Dela) in Franca Miklavčiča (sodnika) ter zadnje poglavje o nenavadnem ali če hočete zanimivem udbovsko-režimskem siamskem dvojčku Gorjup–Javoršek.

Druga in tretja knjiga sta še v pripravi, čeprav je dokumentacija skorajda v celoti že zbrana. Terminsko bo celotna triologija o Temni strani Dela prišla na svetlo do konca leta 2020.

Vsebinsko bosta druga in tretja knjiga zajemali predvsem Delov “temačen” odnos do veleemigranta Cirila Žebota, dalje do odstopljenega predsednika slovenske socialistične vlade Staneta Kavčiča in tudi slovenske Antigone, to je Spomenke Hribar. Nekaj malega bo povedanega še o Delu vizavi Borisu Pahorju, čeprav se ta tematika javlja že v prvi knjigi, v povezavi z Delovimi juriši na Edija Kocbeka. Analiziral bom tudi oportunistično relacijo Dela do cestne afere ter seveda spregovoril o vseh udbovskih konfidentih, ki so delovali oz. bili zaposleni v Delovi hiši, in nekaterih tajnih udbovskih zaupnikih, ki so kot zunanji sotrudniki pisali za to hišo. Razkril bom tudi, ali je bil znani novinar Danilo Slivnik resnično sodelavec Udbe s kodnim imenom Potnik ali pa so mu to nekateri krivično naprtili!

Žal bo o nekaterih konfidentih povedano več, o nekaterih manj, o nekaterih sploh ne bo ničesar napisanega, kar pa je nuj- na in neizogibna posledica tega, kot že povedano, da je večina udbovske dokumentacije končala v termični obdelavi (izpuhte- la v zrak, v prozoren zrak, kot bi rekel mojster Shakespeare) in v mehanski obdelavi (se spremenila v papirnato kašo).

Ker pa slabo iz sebe tudi vedno nekaj dobrega rodi, kdo se tu ne bi spomnil na slavne Goethejeve besede iz Fausta, o tem kdo je zlodej Mefisto – “Samo en del moči, ki dobro vekomaj iz slabega rodi” – bom ob zaključevanju triologije obdelal, prvič, tudi štiri “Delovce”, ki jih je Udba nadzirala pod kodnimi imeni Priloga, Jakobinec, Prijatelj in Blaž, ter drugič, opisal lepo in spodbudno zgodbo o novinarjih alternativcih, kjer nastopajo tudi časnikarji sicer do obisti režimsko-socialistične časopisne hiše Delo.

Mehka vezava, 13,5 x 20 cm, 250 strani.

IZSEKI IZ KNJIGE:

Poleti 1977 se je glavni urednik Dela Mitja Gorjup dogovoril z udbovcem Miho Brecljem, da bo organiziral prikrito jemanje tipkopisov vseh pisalnih strojev, ki jih uporabljajo novinarji in drugi zaposleni v tej veliki časopisni hiši!

Novinarja in urednika Dela Tita Dobrška je Udba hotela, leta 1985, ponovno angažirati. V pogovoru z udbovcem je “samoniciativno dejal, da je sicer pripravljen na ponovno sodelovanje, vendar … da ni v skladu z njegovo moralo dajati podatke o svojih sodelavcih ter da bi ga določena oblika stalnega sestajanja psihološko preveč obremenjevala …”.

Jože Javoršek (ovaduško ime Piette) je sodeloval s slovensko Udbo ne samo pri obdelavi Kocbeka, ampak tudi pri drugih udbovskih vohljanjih. Tako danes vemo, da je ovajal tudi Kocbekovo soprogo Zdravko, profesorja Dušana Pirjevca, pisatelje Borisa Pahorja, Vitomila Zupana, Cirila Kosmača in Alojza Rebulo, pesnico Lili Novy, slikarje Zorana Mušiča, Čoro Škodlerja, Lojzeta Perkota in Miha Maleša, akademika in svojega dobrotnika Josipa Vidmarja in še mnogo drugih imen iz slovenske kulture (zalezoval je tudi tuje kulturnike!).