040 922 522

info@galarna.si

Košarica

0,00 €

Košarica je prazna

Brezplačno darilo za nakup nad 60 €

Brezplačna dostava za nakup nad 40 €

Košarica

0,00 €

Košarica je prazna

Brezplačno darilo za nakup nad 60 €

Brezplačna dostava za nakup nad 40 €

Domov
/ Leposlovje
/ Biografije in spomini
/ Ujeta duša mladega fanta

Novo

Ujeta duša mladega fanta

Name: Ujeta duša mladega fanta
SKU: 39551
Price: 22.00 EUR
Availability: InStock
Author: Gorazd Bavdaž
ISBN: 9789617198669

"Knjigo sem napisal z mislijo na vse podobne mlade fante, ki sami iščejo odgovore na podobna življenjska vprašanja." Preberite več

0 (Št. mnenj 0, ocena iz Goodreads)

Knjiga avtorja:	Gorazd Bavdaž
Založba:	5ka
Leto izida:	2026
Vezava:	Mehka vezava
Dimenzije:	21 x 15 cm
Število strani:	255
ISBN:	9789617198669

Na zalogi

Redna cena: 22,00 €

Dodaj v košarico

Brezplačna dostava

za naročila nad 40 €.

Hitra dostava

Naročila oddana do 12.00 odpošljemo isti dan.

Knjige na zalogi

98 % izdaj je na zalogi.

Podrobnejši opis

O avtorju

"Knjigo sem napisal z mislijo na vse podobne mlade fante, ki sami iščejo odgovore na podobna življenjska vprašanja."

Ampak opažam, da je še toliko več bolečine okoli mene, kar me žalosti. Toliko grozot se dogaja. Toliko strahu je v množicah. Toliko je ljudi, ki delajo slabo, ko mislijo dobro. Ki sejejo trpljenje, ko istočasno molijo k bogu. Ki se delijo in ne vidijo, kako zelo smo si enaki.

V meni prevladuje občutek, da se življenje nikoli ne umiri. Vedno je kot razburkan ocean. Ko že misliš, da si prispel v malo mirnejši zaliv, zopet zapiha veter in te ponese na novo viharno pot. Nekatere poti te nikoli več ne pripeljejo na izhodišče. Takrat se moraš naučiti živeti v drugih okoliščinah, z drugimi ljudmi, včasih tudi s spremenjenimi vrednotami.

Mogoče še najbolj pogrešam v sebi tisto srčnost, ki zaznamuje devičnike. Naivneže, ki še ne poznajo življenja in imajo velike sanje, ne zavedajoč se, da je visoke cilje zelo težko doseči. Nekatere nemogoče. Vsi pa imajo visoko ceno, ki jo je prej ali slej treba plačati. Cena je včasih previsoka in tako bi se danes mogoče marsikateremu cilju že vnaprej odpovedal, če bi poznal njegovo ceno. Na žalost se račun izstavi šele na koncu, ko si se podal že previsoko in bi padel prenizko. Takrat, ko pravzaprav nimaš več izbire.

Ne vem, ali sem danes zares zadovoljen s svojim življenjem. Pravzaprav ne vem, ali sem kadarkoli zares bil. Od vedno sem močno hrepenel. Sanjal. Fantaziral. In to mi je pomagalo, da sem preživel. Sanje so me gnale naprej.

Bog ima lahko mnogo obrazov in vsakemu se lahko prikazuje drugače. In to je popolnoma v redu. Kako lahko trdimo, da vsak izmed nas vidi iste stvari enako? Da enako vidi barve, like? Da jih enako čuti? Ne moremo, saj svet okoli sebe dojemamo samo z lastnim telesom. Vidimo samo z lastnimi očmi. In verjamem, da jih vidimo tudi – vsaj nekoliko – drugače. Enako je z vero in bogom. Bog ni unificiran zaradi potreb ljudi, ampak zaradi potreb širše družbe oziroma predvsem oklicanih voditeljev, ki z unifikacijo in razlikovanjem med nami in njimi združujejo posameznike v čredo vojakov, ki jim pomagajo dosegati njihove cilje.«

In tako kot je naivno verjeti vsemu, je še toliko bolj naivno ne verovati v nič. Nisem prepričan, da to velja za vsakogar. Prepričan pa sem, da to še kako drži za večino ljudi. Tudi zame, seveda.

Bog je povsod. Energija je povsod. Ampak tega človek preprosto ne more tako razumeti, ker lahko razume samo tisto, kar lahko čuti s svojim telesom. S svojimi osnovnimi čutili. Kar lahko vidi. Sliši. Otipa. Voha. Okuša. Ostalo nas predvsem zmede. Zatekamo se v znanost, ki nam potrjuje, da se resničnost ne konča tam, do koder jo lahko mi čutimo. Ampak pravi, da je v ozadju še več. Elementi resnice so bistveno bolj razdrobljeni, kakor jih lahko začutimo in vidimo sami. Zato smo izumili pojem Boga – ker je preprosto prikladno tako razložiti nerazložljivo.«

Včasih najpreprostejše resnice najtežje povedati preprosto.

»Včasih si mora telo nekoliko odpočiti. Včasih se moramo preprosto malo odklopiti od vsega, prekiniti vsakodnevno rutino in ne početi ničesar. To še ne pomeni, da je nekaj narobe. Tako pravzaprav mora biti. Tako je edino pravilno. Ni dneva brez noči. Kot tudi ni življenja … brez smrti.«

Konec koncev je vse energija, ki se pretaka med nami in vesoljem, med nami in naravo, med nami in drugimi ljudmi. Vsak dotik, vsaka telesnost, vse ima nek svoj namen. Tako kot spolnost, seks dveh. Seveda je to nekaj več in nas zaznamuje. Opredeljuje naš odnos do drugih, in kot si rekel, do sebe.

Seveda se razlikuje molitev, ki ti takrat, ko si popolnoma na tleh, da energijo za življenje, od tiste, ki jo zdolgočaseno ponavljaš pri običajni nedeljski maši in zraven spiš. Enako velja za spolnost. Ko se ljubiš in si želiš s tem zaploditi otroka, je drugače kot takrat, ko ti spolnost nudi samo trenutno, instantno potešitev. Vendar je lahko tudi spolnost, ki ni namenjena delanju otrok, nekaj več. Skratka, obstaja množica različnih nians. Predvsem je pomembno, da pri sebi čutiš, kaj je tisto, kar ti nekaj da, in kaj je tisto, kar te pušča praznega.

Ljudje vedno mislimo, da so naše težave največje. Lahko so še tako zelo majhne, ampak naša bolečina nas boli veliko bolj od bolečine drugih.

Seveda nam um narekuje, da so stvari relativne in da bi lahko bilo, objektivno gledano, še bistveno slabše. Razumemo, da obstaja mnogo drugih posameznikov, ki trpijo veliko hujše muke. Ampak čustev ne moreš preslepiti. Človek je pravzaprav egoističen. Še posebej egoističen je takrat, ko trpi. Sam pri tem nisem nobena izjema.

Noč ima svojo moč. Noč je nekaj posebnega. Strašnega. Lepega. Drugačnega. Je pobeg v drugačen svet. V svet sanj. V svet, kjer zapustiš svoje telo in gledaš na resničnost z drugimi očmi.

Kjer gledaš nase od zunaj. Kjer vidiš več, čeprav je slika zamegljena. Kjer čutiš vse, kar se dogaja, brez uporabe svojih čutov. Sanjaš oziroma zares živiš. Zares ljubiš, tudi ko ni nikogar ob tebi. Ali pa te je zares strah, čeprav nisi nikogar zares izgubil.

»Ne boj se. Preveč se bojiš. Vendar se ti ni treba bati, ker se ti ne bo zgodilo nič slabega. Vse bo v redu!«

Prav tako ni treba skrbeti zaradi težav v življenju. Ker je tudi življenje samo, čeprav se zdi tako zelo resnično in strogo, zgolj učilnica. Tako kot je v vsaki učilnici nekdo, ki te uči ter hkrati pazi nate. Vedno in ob vsakomer izmed nas je Karenos, ki nas varuje, da v življenju ne pademo pregloboko. Vedno in povsod, vse dokler boš delal dobro in ne boš škodoval drugim, bo on ob tebi. Nemo ti bo sledil in te brezpogojno obvaroval gorja.

Za menoj bo ostalo samo tisto, kar bom ustvaril s tem telesom in z božjo pomočjo. To je edini način, kako lahko podaljšaš svoje življenje na Zemlji. Tudi po smrti.

Ali ni neki umetnik nekoč rekel, da je bolečina tisto, kar nas žene naprej? In da je to razlog, da je na svetu toliko bolečine. Ker je prav bolečina tista najintenzivnejša energija, ki nas sili v ustvarjanje. Ustvarjanje pa je smisel našega življenja. Brez ustvarjanja, brez opredmetenja naše energije in naše duše ne bi bili nič.

Vse največje skrivnosti so pravzaprav zelo preproste. Odgovori so vedno pred našimi očmi. Ampak žal jih velikokrat ne vidimo. Velikokrat moramo prehoditi dolgo pot, da zares spoznamo, kar je bilo že ves čas vidno.

Druži nas neka enakost, od katere bežimo, ampak ji ne moremo ubežati zares. Življenje vzklije enako; vsi potrebujemo hrano, čustva, spolnost in vsi umremo. Pravzaprav smo si tako zelo podobni, da se na vsak način trudimo biti različni. Na vsak način hočemo biti nekaj več. Nekaj več od drugih. Ampak če nič drugega, vsem nam pod kožo teče rdeča kri. In vsi na koncu umremo.

Včasih moraš samemu sebi pustiti, da potoneš do dna. Ker se samo tako lahko z močnim odrivom odbiješ na površje. Nič ni narobe, če se kdaj popolnoma predaš. Popolnoma kapituliraš. To je zgolj dobra osnova, da nekaj na novo izgradiš.

Notranji svet je vsekakor enako pomemben, če ne celo pomembnejši od zunanjega. In na to dejstvo nikoli ne smemo pozabiti. Močan človek, ki ima svoja čustva in energije v ravnovesju, lahko premaga vse izzive, ki mu jih ponudi življenje. Šibek človek mora najprej zrasti v sebi, če ne, ga bo življenje zunaj njega ubilo in poteptalo, kot smet.

Prava moč je tista, ki je znotraj tebe. Moč, ki je očem skrita.

Sreča je vedno prisotna v tebi. Dovoli si jo čutiti. Doživel boš vse, po čemer hrepeniš in kar je tvoja vizija. Ne pričakuj pa, da boš doživel vse takoj zdaj. In to velja zate, za rast tvoje duše, razvoj telesa, dela, materialnih dobrin, ljudi okoli tebe in seveda ljubezni. Čakati je težko, ampak za prave stvari je vsako čakanje vredno.

Imamo polna usta ljubezni, a mrzla srca.

Spolnost ni le to, kar ti prodajajo na vsakem koraku. Spolnost ni le razmnoževanje, delanje otrok. Spolnost tudi ni le užitek in naslada. No, oboje je lahko, a ni samo to. Marsikdo se niti ne zaveda vseh njenih pozitivnih in negativnih vplivov. Zdi se tako prvinska, a je zelo kompleksna zadeva. Ki združuje tvoje telo, tvojo dušo, odnos z drugim človekom in odnos z bogom. Spolnost je lahko posledica nekega odnosa. Lahko pa odnos šele pomaga izgraditi. Lahko je cilj ali pa pot. Odvisno od tega, kaj najbolj potrebuješ. Moraš pa paziti, da te ta pot ne odpelje predaleč od ravnovesja. Premalo spolnosti je enako slabo kot preveč. Ravno pravšnja mera pa, žal, tudi ne obstaja.

Vedno se najprej lepo zahvali. Za vse lepo in dobro, kar se ti je zgodilo preteklega dne. Kar ti je bilo dano. Kar si čudovitega doživel. Kar imaš, čeprav se ti zdi samoumevno. Šele nato pa srčno prosi za tisto, kar ti je najpomembnejše in česar si najbolj želiš. Tudi mogoče za to, da se ne uresničijo tvoji strahovi. Da ti ne bi bilo odvzeto tisto, kar je najlepše in najpomembnejše v tvojem življenju.

V življenju se skrivnosti vedno odkrivajo korak za korakom. Preveč svetlobe naenkrat te lahko tudi oslepi. Zato ni naključje, da modrosti prihajajo s starostjo. Mladostniška zaletavost pa ti prinaša pomembne izkušnje, iz katerih se učiš.

Bolje je vedeti, kaj si imel, tudi če tega nimaš več. Bolje je imeti spomine kot biti izgubljen brez njih. Bolje je ljubiti, tudi če nimaš ob sebi ljubimca, kot imeti hladno srce.

O avtorju: