V pričujočem delu nas že uvodoma seznani z Rusoglavim Panjkom, prvim od treh pripovedovalcev, ki naj bi povesti tudi založil in čigar rusko govorico Gogolj začini z ukrajinskimi besedami. Osem imenitnih povesti je preplet različnih pripovedovalsko-slogovnih in žanrskih metod, dobrega in zla, vsakdanjega in fantastično-demoničnega, občutja groze in odrešilnega smeha.
Navdušile so tudi Aleksandra Puškina in znamenitega ruskega literarnega kritika Visarjona Belinskega, ki je v »nenavadno talentiranega« pisca polagal velike upe. Pred nami je torej rojstvo velikana.
O AVTORJU:
Nikolaj Vasiljevič Gogolj (1809–1852) se je rodil na območju današnje Ukrajine, natančneje Poltavske gubernije, ki je bila del ruskega cesarstva. Po materi je imel ukrajinske, po očetu pa poljske korenine, a se je priimku Janovski odpovedal in obdržal le priimek domnevnega hetmanskega prednika. Po selitvi v Peterburg je pisal samo še v ruščini in zaslovel s povestmi Večeri na pristavi blizu Dikanjke.
Sledita jim raznorodna žanrska zbirka Arabeske (mdr. Portret, Plašč in Nos) in zbirka Mirgorod (mdr. Taras Buljba). Njegovo najpomembnejše dramsko delo je komedija Revizor, eno najpomembnejših proznih del pa roman Mrtve duše, katerih idejni oče naj bi bil Puškin.