Vrhovi levjih barv: Antologija gruzinske kratke proze

Dobra literatura je med totalitarizmom pač vedno v opoziciji. Tako v Vrhovih levjih barv proti sivini sovjetskih blokov stojijo romantični gruzinski junaki. Kljub dolgi tradiciji pismenosti se je med Kavkazom in Črnim morjem ohranila umetnost pripovedovanja, ki v svoji mešanici realnosti in eksotike z umetniško močjo ohranja tradicijo, posega pa, tudi humorno, v sodobnost.

Trda vezava, 20,5 cm x 13,5 cm, 240 strani.

RECENZIJA BUKLA:

Še do nedavna je bilo edino iz zakladnice gruzinske književnosti v slovenščino prevedeno delo srednjeveški nacionalni ep iz 12. stoletja Vitez v tigrovi koži Šote Rustavelija. Precej nenavadno, če upoštevamo, da sta bili Ljubljana in Tbilisi že od sedemdesetih let prejšnjega stoletja pobrateni mesti. Gruzinska književnost vsebuje prvine tako evropske kot bližnjevzhodne literarne tradicije in je zato izjemno raznolika. Takšna je tudi pričujoča zbirka: vsaka zgodba je odraz časa, v katerem je nastala, in sočasnih literarnih tokov. Prvi dve pripovedi sta še močno prežeti s folkloro in lokalno mitologijo, medtem ko je zadnja, Počasni tango, že povsem sodobna in krajevno neopredeljiva. Zbirka sedmih različnih avtorjev in prav toliko samosvojih zgodb je nadvse dobrodošla popestritev domače prevodne panorame, ki kar kliče k nadaljevanju.

Ana Geršak; Bukla 89-90