Zapisi z gora (majhen planinski dnevnik)

Planinska knjižica Zapisi z gora je sila posrečena zadeva. Zakaj?

Ko človek po večurnem naporu vendarle zleze na težko pričakovani vrh, se zna zgoditi, da je od radosti in prelepih razgledov kar malce opit. Da mu glava ne bi obvisela v oblakih, v spominu pa nastale frdamane luknje, lahko svoja doživetja, občutenja in opažanja z gora pridno zapiše v, kako prikladno, Zapise z gora. Kako in zakaj so nastali Zapisi z gora.

Četrti ponatis! Velika uspešnica med ljubitelji narave.

Zapisi z gora niso le priročen pohodniški dnevnik stare šole (Svinčnik in papir!), ki ga lahko povsod vzamemo s sabo. Je tudi mali priročnik, ki je opremljen s pravili vedenja na gorskih poteh, naravi nasploh ter s koristnimi napotki, ki nam bodo prišli prav na poti. Vključuje informacije, kako ravnati v primeru nesreče in nekaj malega o tihi govorici živali. Skratka, vsak pohodnik, kolesar in ljubitelj gibanja v naravi ga mora imeti.

Slovenci smo znani kot športno aktivni ljudje. Udejstvujemo se domala v vsem in dosegamo tudi dobre rezultate. Vštric s tem pa tudi radi zbiramo in lepimo. Kar spomnite se norij, ki nam jih povzročajo trgovci z zbiranjem nalepk. Spominska knjiga Zapisi z gora poteši obe dejavnosti, vanj beležimo naše športne aktivnosti in zbiramo žige.

Dnevnik za vse aktivne Slovence. Zavidal ti ga bo vsak hribovc.

Od tu naprej pišemo knjigo sami. Vanjo lahko beležimo naše cilje, kakšno pot smo opravili, koliko časa smo za to porabili, na vrhu odtisnemo žig … Predvsem pa si zabeležimo, kako luštno smo se imeli, s kom smo šli in kaj zanimivega se nam je pripetilo. Beležimo lahko vrsto športnih aktivnosti kot so pohodništvo, kolesarstvo, plezanje, smučanje in še kaj.

Marsikdo se gotovo sprašuje, zakaj bi potreboval Zapise z gora, če pa nam pametni telefoni ponujajo toliko aplikacij, ki merijo tvojo aktivnost in ti potem še vse preračunajo. Aplikacije so super, ampak na koncu zapišeš svoj rezultat v dnevnik in tako imaš shranjen spomin za vedno. Ko bo poln, te bo čakal na knjižni polici, da ga čez čas prelistaš in se spomniš pripetljajev.

Še bomo hodili, kolesarili, tekli in zbirali žige. 

Dnevnik lahko postane tvoj načrtovalec aktivnosti za vse leto. Kakorkoli pa lahko edino vanj pritisneš žig, ko po večurnem naporu zlezeš na težko pričakovani vrh.

Ob branju in listanju planinskega dnevnika Zapisi z gora te preplavijo občutki nostalgije in ponosa. Vsaka stran nosi s seboj spomin na osvojen vrh, prehojeno pot in čudovite razglede, ki so ti vzeli dih. Občutiš ponovno tisti občutek zmagoslavja, ko si po večurnem naporu dosegel vrh in se zazrl v neskončnost gora. Dnevnik ti omogoča, da podoživiš vsak trenutek, od prvega koraka do zadnjega žiga. 

Ob pregledu zapiskov se spomniš tudi malih trenutkov, ki so ti polepšali dan – smeha s prijatelji, toplih sončnih žarkov, ki so te greli med potjo, in tistega občutka svobode, ki ga čutiš le v gorah. Planinska knjižica ni le beležka poti, ampak zakladnica dragocenih spominov, ki ti vedno znova prinaša veselje in motivacijo za nove pohodniške podvige.

IZ VSEBINE - HRIBOVSKI BONTON:

1. Nabiranje kondicije

Pohodništvo, planinarjenje in kolesarjenje so vzdržljivostni športi samo za izbrance in izklesana telesca. Neumnost! Vsakdo lahko rine v klanec in nazaj, vendar naj to počne preudarno. Srce vam bo iz lastnih globočin hvaležno, če ne boste hiteli ter vsakokrat ubrali tempo, ki odgovarja vašemu zdravju, počutju in sposobnostim. Na kratko: Nikar ne nori tja gori!

2. Skrbno načrtovanje

Zemljevidi, vodniki in poznavalci (tisti pravi, ne šalabajzarji) vas lahko poučijo o dolžini, višinski razliki in težavnosti ture. Ko ste enkrat na poti, si za lažjo orientacijo pomagajte z zemljevidi in GPS-om. Pred odhodom pozorno sledite vremenski napovedi, saj veter, dež in mraz povečajo nevarnost nepotrebnih nezgod. Nihče si ne želi riniti za vami tja gor samo zato, ker ste nepremišljeni.

3. Popolna oprema

Oprema naj bo primerna načrtovani poti, nahrbt­nik naj ne bo pretežak. S seboj ne potrebujemo Kafkovih zbranih del! Nikar pa ne pozabite spakirati zaščite pred dežjem, mrazom in soncem, opreme za prvo pomoč in mobilni telefon. Za vsak primer na glas ponovimo še številko za klic v sili v Evropi: 112! Izberite čevlje, ki se prilegajo, imajo dober oprijem, so vodoodporni in ne pretežki. Razne šlape, balerinke, hipsterske supergice in podobna krama naj počaka doma.

4. Zanesljiv korak je ključnega pomena

Padci zaradi zdrsa ali spotikanja so najpogostejši vzroki nezgod. Ne samo primerna obutev (beri zgoraj), tudi tempo in utrujenost močno vplivata na vaš korak in zbranost. Nikar ne hitite in počivajte, če ste utrujeni. Naredite uslugo vaši družbi in/ali izletnikom za vami – s previdno hojo se namreč izognete proženju kamenja, ki, saj veste, lahko pripeljejo do sila neugodnih dogodkov.

5. Držite se označenih poti

Nikoli ni odveč ponoviti, kako je na ne­označenih poteh večja možnost, da zaidete ali se poškodujete. Tudi kamenje je tam bolj živahno. In bližnjica ni ­nujno vedno bližnjica. Če ugotovite, da ste zašli, se vrnite nazaj na zadnje me­sto, kjer se še znajdete. Strma pobočja s starim snegom pogosto podcenjujemo, a so zelo nevarna in nam na njih zlahka zdrsne. Lanski sneg torej ni neka stara, pozabljena zgodba. V gorah je še kako pomemben!

6. Redni odmori

Dajte, postojte za trenutek. Vdih, izdih. Redni počitki omogočajo, da si opomorete ter hkrati uživate v po­krajini in druženju. To je tudi priložnost za prekrasne fotografije. Redno jejte in pijte, da ohranite svojo moč in zbranost. Izotonični napitki so idealni za pogasitev žeje, žitne ploščice, suho sadje in piškoti pa potešijo lakoto. Naj bo, domača potica je prav tako v redu.

7. Skupine in otroci

Vsi izletniki v skupini naj bodo seznanjeni s podatki o cilju in smeri povratka. Skupina naj se drži skupaj, saj lahko že manjša nezgoda zahteva resno reševanje. In spet bo moral nekdo riniti za vami. Na nevarnih odsekih poti naj za vsakega otroka skrbi ena izkušena odrasla oseba. Zelo zahtev­ni tereni, kjer je po­trebna dolgotrajna koncentracija, niso primerni za otroke.

8. Spoštovanje narave, okolja in ljudi

Varujte naravno okolje, kolikor ga še imamo. Za sabo ne puščajte smeti, ostanite na poti, ne motite divjih ali domačih živali, ne dotikajte se rastlin in spoštujte zavarovana območja. Tudi vi niste zadovoljni, če vam kdo smeti po vrtu, dreza v vas in moti vaš mir, kajne? Kadar je možno, uporabite javni prevoz ali skrbite za čim bolj optimalno izkoriščenost osebnih vozil. V gorah se z mimoidočimi pozdravimo, lahko v več jezikih, saj človek nikoli ne ve, koga ima pred sabo.

9. Kaj pa kolesarji?

Če vas bolj kot hoja mikajo pedali, se držite utrjenih makadamskih poti. Ne vozite po travi, ker kdo bo pa kosil, gobaril ali gnezdil za vami? Ko se približujete pohodnikom, vedno pozdravite ali uporabite zvonec. Nikar jim ne pridrvite za hrbet in rentačite, da bi radi mimo. Na kolesu imejte nadzor nad vožnjo in bodite pozorni na okolico, tako da se lahko vedno varno izognete drugim. Skupne poti uporabljajte v manjših skupinah, maksimalno 6–8 kolesarjev hkrati.