Ta knjiga je spominjanje. Tebe in tvoje izvorne resnice. Skozi vsak stavek, zapisan v tej knjigi, boš odklenila nov delček sebe. Ta knjiga ti bo dala dovoljenje, da si, kar si. Da se povežeš s svojo notranjo močjo in prevzameš vodenje svojega zavestnega življenja.
Opremila te bo z znanjem, ti razširila zavedanje, osvetlila skrite sence in te obdarila s preprostimi tehnikami in vajami, ki ti bodo pomagale do srečnejšega, polnejšega in z obiljem napolnjenega življenja.
Da premagaš sram, krivdo, strah in občutek, da nisi dovolj. Ker si pomembna! Vredna si, že samo zato, ker obstajaš. Naj tvoja svetloba zasije!
ODLOMEK IZ KNJIGE:
Lucija spije še zadnji požirek limonade, navleče nase modro tuniko in z Vito kreneta nazaj proti počitniški hiši.
Ko se počasi sprehajata kot pravi turistki, Lucija vpraša: »Zakaj mi je tako težko pokazati se takšna, kot sem? Doma, v službi, s prijateljicami. Vedno se mi zdi, da jim kar ne morem pokazati cele sebe. Kot bi me zadrževala neka nevidna sila.«
Vita si popravi siv pramen za uho in v njenih zelenih očeh se zabliska poseben žar. Okrog nje zakroži veter in Luciji se zazdi, da še zrak okrog njiju diši po drznosti in strasti. Z odločnim, žametnim glasom reče: »Tako kot mnoge ženske si v strahu pred neznanim. Ves čas se pomanjšuješ in poskušaš igrati vlogo popolne mame, partnerke, gospodinje, prijateljice … Misliš, da te je strah, da ti ne bo uspelo. Da te bodo obsojali in se ti smejali. Toda dejansko se ne bojiš neuspeha. Ne, na smrt te je strah uspeha. Bojiš se lastne moči. Svoje močne luči. Svetlobe.
Bojiš se, kaj bi se zgodilo, ko bi zaslepila vse okrog sebe.
Bojiš se, da bi ti zares uspelo in s tem spremenilo in ti pokazalo ogledala v vseh odnosih, kjer si, kar dejansko nisi. Kje si pomanjšana, kje igraš vlogo, ki si jo prerastla. In ker bi to seveda pomenilo veliko sprememb, je za Ego zelo strašljivo, zato te raje zadržuje. In potem iščeš ravnovesje in skačeš preveč v moško energijo in si dominantna, napadalna, agresivna, izvajaš nadzor ali pa padeš popolnoma v drugo smer in si pasivna, boječa, razredčena verzija sebe.«
Lucija odprtih ust požira Vitine besede. Take bombe res ni pričakovala. Toda kako krvavo jo je potrebovala.