Zombi - Od Romera do Romera

IZ KNJIGE:

»Zombijski filmi so idealne alegorije sveta, v katerem je kapital požrl vso empatijo, solidarnost, kooperativnost, pravno državo, demokracijo in človekove pravice.«

»Zombiji so transfiguracije neoliberalnih perverzij – globalizacije, liberalizacije, deregulacije, privatizacije, marketizacije, fleksibilizacije, financializacije, dividendizacije, deindustrializacije, offshoringa, outsourcinga. Ko je leta 2008 izbruhnila huda finančno-gospodarska kriza, so bile neoliberalne politike obsojene na smrt – kriza je bila posledica neoliberalnih politik. Kriza ni bila nepričakovana in nepredvidljiva, ne, ni bila Talebov »črni labod«, ki ga je nemogoče napovedati in predvideti, ampak je bila zombi, ki je, pravi Chris Harman, zrasla in bušnila iz samega kapitalizma, v katerem se krize itak ciklično vračajo, kot zombiji. Nikoli ne umrejo – vedno ponovno vstanejo. Vedno so nemrtve.«

»To je največja krutost življenja. Najprej ti da možnost, da okusiš mladost in vitalnost, potem pa si priča svojemu lastnemu razpadanju.«

»Zombi je postal metafora neokapitalizma, kapitalizma katastrofe, kapitalizma razlaščanja, kapitalizma obupa, kapitalizma paralize – in tega, kar počne z ljudmi. Ljudje so vse bolj hiperaktivni in amfetaminski, vse bolj manični in hektični, vse bolj multiopravilni in ekstremni, vse več znakov življenja kažejo, vse bolj se delajo žive in pametne, »smart« – iz strahu, da jih ne bi žive pokopali.

Gotovosti ni več. Kdo je živ in kdo mrtev, je težko reči. Tega ne ve niti trg. Še algoritem ne. Ko človek umre, algoritem še vedno misli, da je živ. Še vedno se hrani z njegovimi kliki, njegovimi všečki, njegovimi preferencami, njegovimi nakupi – z njegovo nemrtvost­jo in njegovo neživostjo. Tudi mrtvečev profil na Facebooku, njegova spletna stran in njegov blog preživijo – zombificirani. Nemrtvi in obenem neživi.«

Mehka vezava, 21 x 15 cm, 237 strani.

O AVTORJU:

MARCEL ŠTEFANČIČ, jr. (1960) je filmski kritik, publicist in avtor več kot osemdesetih knjig. Z zgodovino filma se je do sedaj sistematično spoprijel že nekajkrat, saj je v Maškaradi (2013) obdelal slovenski film od leta 1948 do 1990, v kritični enciklopediji Slovenski film 2.0 (2016), pa pokril praktično vse slovenske celovečerne filme iz obdobja sa­mostojne Slovenije od leta 1991 do 2016. Tudi zgodovini svetovnega filma je posvetil kar nekaj knjig, najbolj odmevna je bila njegova Zadnji film (2007), v kateri je popisal zlata leta Hollywooda, v Veliki čistki (2012) se je posvetil hollywoodskemu lovu na komuniste, Kliči F za film (2017) pa prinaša njegove izbrane filmske eseje iz zadnjega desetletja. V svoji najnovejši esejistični knjigi Zombi pa se je posvetil zombijem, temu filmskemu in medijskemu fenomenu zadnjega obdobja, in briljantno pokazal, zakaj so zombiji tako neustavljivo privlačni za sedanje generacije filmskih ter televizijskih gledalcev in zakaj predstavljajo prvovrstno metaforo sodobnega neokapitalizma.