»To je vsa resnica o človeškem življenju: biti z ljudmi, ki jih imaš rad in ti ljubezen vračajo. In ta knjiga je sijajen zgled. Ja, Helena beži, ker nikoli ni imela obstanka, ker obstanek je zgolj v naročju, tega pa ni bilo. Imela je srečo s Stanetom, a obstanka ni imela. Vsa knjiga Bela dama je knjiga o gibanju – o motoričnem nemiru par excellence. Od teka, plesa, planinstva, do kolesa, motorja, avta. Nič drugega ni, če ni tega gibanja.« - Branko Gradišnik, pisatelj in publicist
»Ko berem knjige o drugih ljudeh, ne spoznavam le njihovih življenj, ampak tudi samega sebe skozi oči drugih. In včasih me kaka življenjska zgodba tako prevzame, da vidim celo v prihodnost. Ja, ko bom velik, bom Helena Žigon.« – Urban Praprotnik, tekaški trener, avtor knjige Korak naprej
IZ PREDGOVORA:
»Kot vaditeljica športne rekreacije vem, da telo potrebuje doslednost. Kot antropologinja razumem mehanizme, ki staranje zavijejo v tiho umikanje. Kot kulturologinja vidim, kako se od žensk pričakuje prilagodljivost, ne ambicioznost. Kot žena vem, kako hitro začneš svoj prostor krčiti v imenu miru.
Kot mama štirih vem, kako naravno je postaviti druge predse — in kako trdna mora biti odločitev, da tam ostaneš tudi ti. Kot ženska pa vem: nihče ne more namesto mene izbrati, ali grem v senco ali ostanem na soncu, ko si želim sončnih žarkov. In kot človek vem: najprej moram stati trdno sama, da lahko zares stojim ob drugih. In ob vsem tem je tu še nekaj, kar je zelo pomembno: Urban.« - Jasmina Kozina Praprotnik
RECENZIJA BUKLA:
Je lahko maraton, celo »samo« polmaraton dolg kot življenje? Odgovor na vprašanje je da, če o svojem zadnjem, letošnjem polmaratonu govori neutrudna Helena Žigon, 86-letna »bela dama« iz naslova knjige in ena najbolj prepoznavnih tekačic na slovenskih tekaških prireditvah. Na istrski maraton se je odpravila v svojem značilnem, skrajšanem tekaškem koraku letos spomladi, to pa je storila ravno na svoj rojstni dan z železno voljo in zdržljivostjo ženske, ki teče že skoraj vse življenje. Tudi tokrat se je odločila, da je ne bo nič odvrnilo od tega, čeprav je imela ravno tokrat vse razloge na svetu, da tega ne bi storila. Ne odvrne je dejstvo, da si je samo nekaj tednov pred tekmo zlomila dve rebri, ne ustavi je žalost, ker ji je manj kot tri tedne poprej umrl mož, s katerim je bila srečno poročena šestdeset let.
To jo, nasprotno, navdaja z mislijo, da bi morda stekla kar za njim. Ne ustavi je nič. Gre za železno damo z belimi lasmi, ki nas v 21 poglavjih (ta dihajo v ritmu kilometrov) spusti v lastno življenje. Tega je v obliki literarizirane biografije zapisala in romaneskno oblikovala še ena nenavadna tekačica, Jasmina Kozina Praprotnik, s katero sva lani skupaj stekla začetne metre Ljubljanskega maratona. Tedaj se je, noseča že več kot devet mesecev, s svojim možem Urbanom pogumno odpravila svoji tekaški preizkušnji naproti.
Kaj dobimo v tej knjigi, tem romanu v 42 tisoč korakih? Roman Bela dama je preprosto najbolj dramatična maratonska polovička, po kateri boste kadar koli stekli. Je briljantno izpisana zgodba o življenju ter gibanju in literarni prvenec, ki nas na nepozabnem emocionalnem vrtiljaku pelje od mladosti, ki jo Helena preživela brez svoje matere, do starostne modrosti in sprijaznjenosti s svojo preteklostjo. Vmes pa je gibanje, vse življenje gibanja, od plesa in planinstva do kolesa in teka. Knjiga, ki zadene že s prvim stavkom in je do konca intimno izpovedna hvalnica aktivnemu življenju.
(Samo Rugelj, Bukla 104)
O AVTORICI:
Jasmina Kozina Praprotnik je magistrica znanosti iz antropologije, kulturologinja, trenerka in soustanoviteljica tekaške skupnosti Urbani tekači, ki jo vodi skupaj z možem Urbanom. Kot uspešna tekačica tudi na pragu petdesetih let dokazuje, da tekaški dosežki niso stvar let, temveč odnosa do sebe. Gibanje razume kot način raziskovanja – telesa, misli in meja. Je mati štirih otrok. Prihaja iz Portoroža, živi in ustvarja v Ljubljani. Bela dama, ki je pred vami v dopolnjeni izdaji, je njeno prvo literarno delo; po njej je napisala še knjigo o Kazimiri, deklici, ki se ni pustila postarati.