Susan Sontag potemtakem ne gre za bolezen v njenem fizičnem pomenu, temveč za ideološko podobo, ki jo ima v javnem diskurzu in prek njega v našem zasebnem življenju. Pri »dekonstruiranju« te podobe – najbolj zdrav način, kako biti bolan, je namreč po njenem mnenju osvoboditev od vse metaforične navlake bolezni – se opira na številne zgodovinske in literarne vire, zaradi česar se knjiga bere kot svojevrsten kulturni kompendij.
"Bolezen je temna plat življenja, bolj nadležno državljanstvo. Vsakdo že ob rojstvu prejme dvojno državljanstvo, v kraljestvu zdravih in v kraljestvu bolnih. Čeprav vsi raje uporabljamo le dobri potni list, je vsak od nas prej ali slej primoran, da se – vsaj za krajši čas – identificira kot državljan tistega drugega kraljestva."
O AVTORJU:
Ameriška pisateljica in družbeno angažirana kritičarka Susan Sontag (1933–2004) je v ameriški intelektualni prostor pripeljala vodilne evropske umetniške in miselne tokove, s katerimi se je seznanila konec 50. let prejšnjega stoletja v Parizu. Posvečala se je zlasti razmišljanju o mejnih področjih umetnosti, avantgarde in množične kulture, od filma in fotografije do pornografske literature, popularne glasbe in fašistične estetike.
Znana je tudi po političnem angažmaju, mdr. med vietnamsko vojno in vojno v Sarajevu; leta 2003 je dobila mirovno nagrado na knjižnem sejmu v Frankfurtu. V slovenščino so doslej – poleg več dram in razprav, med katerimi izstopa njen odmevni esej »Proti interpretaciji« iz istoimenske knjige – objavljene knjige O fotografiji (2001), Pogled na bolečino drugega (2006) in O ženskah (2025).