Janja Klasinc, rojena leta 1955 v Kopru, je že od otroštva obkrožena z novinarskim in glasbenim svetom staršev vedela, da ji bo pisanje in pričevanje o svetu določilo pot. Po diplomi iz novinarstva na ljubljanski FSPN je bila politična komentatorka v Delu, kmalu pa je postala odgovorna urednica Jane. Leta 1988 je sprejela življenjsko prelomno odločitev – odšla je za dopisnico v Beograd. V času razpadanja Jugoslavije in krvavih vojn je z zvestobo resnici poročala o dogodkih, ki so pretresali Balkan. To izkušnjo je delila z novinarji iz Srbije, Evrope in ZDA.
Po vrnitvi v Slovenijo se je kalila še naprej – kot urednica notranje politike in odgovorna urednica v Republiki, nato v državni upravi na področju evropskih zadev in zunanje politike. Dva mandata je bila poslanka in predsednica odbora za zunanjo politiko, nato pa se je vrnila na zunanje ministrstvo, kjer je vodila sektor za javno diplomacijo in do upokojitve leta 2021 analizirala razmere na Zahodnem Balkanu. Tudi kot upokojenka ostaja zvesta svojemu prvemu poklicu – piše zunanjepolitične članke za Reporter. Zdaj s svojim knjižnim prvencem – avtobiografijo – javnosti odkriva svojo bogato življenjsko izkušnjo. »Enkrat novinarka, vedno novinarka« ni zgolj naslov – je obljuba, ki jo je Janja Klasinc izpolnjevala vse življenje.
ODLOMEK IZ KNJIGE:
Poklicna pot me je pripeljala do ljudi, osebnosti, ki so imele ali pa še imajo pomembno vlogo v okoljih, kjer delujejo, nekateri pa tudi v mednarodnem prostoru. Nekatere sem srečala enkrat ali dvakrat, druge pogosteje, vsi pa niso v enaki meri vplivali name. Med njimi so tudi moji starši in sorodniki, ki so bili javne osebnosti v novinarstvu in v umetnosti. Zato želim v tej knjigi ob opisu svoje poklicne poti spregovoriti zlasti o tistih, ki so v naših srečanjih in srečevanjih, pustili sled, ki je na ta ali oni način pomembneje vplivala na moje življenje, mojo poklicno ter včasih tudi na zasebno pot. Gre za osebe, ki so imele ali pa še vedno imajo velik vpliv tudi na druge, na širšo skupnost. Želim si, da bi moj zapis o njih ohranil spomin nanje tudi mlajšim, ki jih niso poznali.
