Kralj, dama, fant (1928) je drugi ruski roman Vladimirja Nabokova, napisan v emigraciji v Berlinu in z nemškimi junaki. Na kratko bi ga lahko označili za umetniško dovršeno parodijo na ljubezensko-kriminalni roman in črno komedijo.
Fabula romana ironično ustreza standardom trivialne beletristike (ljubezenski trikotnik, v katerem skuša žena s pomočjo ljubimca umoriti moža), hkrati pa jo presega s satirično igrivostjo, pretanjenim erotizmom in izvirno poetiko. Predvsem v slednji se že kaže samozavestno pero prihodnjega avtorja Daru, Ade in Lolite.
»Lepota odhaja, lepoti ne utegneš pojasniti, kako jo ljubiš, lepote ni mogoče zadržati, in v tem je edina žalost sveta.«
##