V letu 2027 bo svet obeležil 200. obletnico smrti Ludwiga van Beethovna, enega največjih skladateljev v zgodovini človeštva. Slovenija ima v tej zgodbi posebno mesto – in prav temu je posvečena knjiga Ludvig van Beethoven – Beethovnovo leto 2027 v Sloveniji, avtorja Marka Koširja, dolgoletnega raziskovalca in poznavalca klasične glasbe.
Knjiga nas popelje na potovanje skozi Beethovnovo življenje, ustvarjanje in neomajno voljo do umetnosti – od otroških let in dunajskih obdobij, preko krize gluhosti, do njegovega veličastnega junaškega in poznega ustvarjalnega obdobja . V poljudno muzikološkem jeziku so predstavljena njegova najpomembnejša dela: Deveta simfonija, opera Fidelio in Missa solemnis, s podrobnimi opisi izvedb, interpretacij in zgodovinskih kontekstov. Posebno poglavje je posvečeno Beethovnu v Sloveniji, kjer avtor prikaže vpliv skladatelja na naše glasbeno življenje od 19. stoletja do danes. Zbirka vsebuje tudi faktografske preglede vseh izvedb Devete, Misse solemnis in Fidelia v Sloveniji in tujini, kjer so sodelovali slovenski umetniki .
V knjigi so vključeni številni zanimivi drobci, kot je opis Beethovnovega obiska pri Mozartovih v Salzburgu, njegovo srečanje z Mozartom na Dunaju ter zgodbe o slovenskih osebnostih, ki so z njim delile čas in prostor – od Ignaca Zupančiča do grofa Cobenzla. Z bogatimi zgodovinskimi viri, slikovitim jezikom in jasnim navdušenjem nad temo knjiga prepleta znanstveno natančnost s pripovedno živostjo. To ni le glasbena monografija, ampak kulturni poklon in kronika slovenske ljubezni do Beethovna, namenjena tako ljubiteljem klasične glasbe kot radovednim bralcem, ki želijo razumeti, zakaj Beethovnova glasba še danes zveni kot pesem svobode in človečnosti.
Ali veste?
- Da je bil Slovenec Ignac Zupančič najboljši Beethovnov pijatelj?
- Da je melodija Ode radosti iz 9. simfonije danes evropska hima?
- Da je avtor v Ljubljani leta 1969 slišal slavno anekdoto o tem, kje je Beethoven slišal motiv usode za svojo 5. simfonijo?
O AVTORJU:
Marko Košir (roj. 1946) je slovenski publicist, muzikolog in dolgoletni raziskovalec klasične glasbe. V knjigi se predstavi ne le kot poznavalec Beethovnovega dela, temveč tudi kot pripovedovalec, ki zna povezati zgodovino in osebno izkušnjo. Pri pisanju so mu z nasveti pomagale ugledne muzikologinje dr. Alenka Bagarič (NUK) in dr. Karmen Salmič Kovačič (UKM), pri razlagi klavirskih del pa pianist Nejc Kamplet . Delo posveča svoji dolgoletni dobrotnici Helgi Kambič in pokojnemu prijatelju Petru Bedjaniču, kar daje knjigi še dodaten osebni ton.
