Mayday (izbor tragičnih pomorskih nesreč)

Klic na pomoč mayday se uporablja izključno le v najbolj resnih primerih, ko gre za življenje. Na morju velja, da klicatelj na pomoč po trikrat ponovljeni besedi obvezno sporoči še podatke: kdo kliče, zakaj in GPS koordinate položaja. Klice ponavlja v kratkih intervalih, dokler - če ima srečo - ne dobi odgovora s kakšne ladje ali reševalne postaje, ki je v bližini. Vsa plovila, ki sprejmejo klic, so po morskih zakonih dolžna priskočiti na pomoč. Neukrepanje je kaznivo, prav tako pa je strogo kazniva tudi uporaba klica mayday za šalo.

Današnje kratkovalovne radijske oddajne postaje, s kakršnimi so opremljene že najmanjše jadrnice, ki plujejo po oceanih, lahko pošiljajo sporočila tisoče milj daleč. Velika verjetnost je, da klici na pomoč dosežejo reševalce. Vsem zgodbam v tej knjigi ki opisujejo nanavadne pomorske avanture: žalostne, drzne, tragične, smešne ali komaj verjetne, je klic na pomoč mayday skupni imenovalec.

Preberite si zgodbo 'Vihar viharjev (poglavje iz knjige Mayday)': http://www.galarna.si/img/products/mayday.pdf

AVTOR Jože Mušič, mojster fotografije in filmar, jadralec, popotnik, vsestranski športnik in prvi Slovenec, ki je objadral svet. Je avtor in prevajalec številnih fotomonografij in potopisov: Melodije vetra, Zlati valovi, Dolga pot čez oceane ...

Trda vezava, 24,0 x 17,0 cm, 160 strani.

ODLOMEK IZ KNJIGE, POGLAVJE - 117 dni na pragu smrti:

Avantura zakoncev Bailey se je pričela leta 1972, ko sta z deset metrov dolgo jadrnico zapustila angleško pristanišče Southampton, namenjena proti Novi Zelandiji. Čeprav ne Maurice Bailey ne žena Maralyn nista imela veliko izkušenj z jadranjem, sta srečno preplula Atlantik in preko panamskega prekopa dosegla Tihi ocean. Naslednjo kratko morsko etapo od Paname do Galapaškega otočja bi zlahka prejadrala v desetih dneh, nato pa bi se pred njima odprlo morje, o katerem sta sanjala - Tihi ocean s Polinezijskim otočjem. Neskončna, prijazna modrina. In za obzorjem Nova Zelandija, kjer sta si nameravala ustvariti novi dom.

Toda nesrečni dogodek je nekega jutra grobo prekinil njune sanje ... Dnevi so prešli v tedne, tedni v mesece, borba za preživetje je zahtevala vedno več napora. Napihljivi splav, ki jima je nudil edino zaščito, je razpadal, neprestano je bilo treba izmetavati vodo in črpati zrak. V dveh hudih viharjih sta izgubila streho nad splavom, kompas in nekaj plastenk z vodo; zbolela sta, dobila hude sončne opekline po telesu, zaradi slane vode pa boleče izpuščaje po koži. Podhranjena in dehidrirana sta se komaj še premikala.

V štirih mesecih je plulo mimo sedem ladij, ne da bi ju kdo opazil. Bil je 117 dan. Ko so ju korejski ribiči potegnili na krov, sta bila samo napol pri zavesti in tako zelo brez moči, da se nista mogla premikati. Prve dni sta lahko zaužila samo tekočo hrano, kmalu pa sta si opomogla in kasneje v življenju še veliko jadrala. Zgodba zakoncev Bailey je pripoved o izjemni moči človeškega duha in neomahljivi borbi za preživetje, v času, ko si dan za dnem soočen s smrtjo. V malem reševalnem splavu, ki so ga morski tokovi križem-kražem nosili po Tihem oceanu, sta zakonca Bailey, brez hrane in vode, preživela dolge štiri mesece. Ta podvig še danes velja kot najdaljši brodolom vseh časov.

IZ VSEBINE:

- Namesto uvoda
- 117 dni na pragu smrti
- Anatomija nekega brodoloma
- Knjiga, ki ne bo napisana
- Cena slave
- Poročilo gospoda Roba Widdringtona, prvega častnika ameriške raziskovalne ladje Roger Rewelle
- Ledena krsta
- Panika v Sredozemlju
- Dvakrat okoli Rta Horn
- Torpedo - made in Germany
- Morje z napako
- Havenly tweens
- Vihar viharjev - po dogodku posnet tudi film The perfect storm
- Nori Viking na Antarktiki