Miesove tišine
Arhitektura Miesa van der Roheja je postala paradigmatičen objekt analize določene tradicije kritične teorije. Njegova dela so pogosto opisana z molkom, kot odtegnitev ali negacija, kot zadnji okop upora proti silam tehnologije in kapitalizma, natanko zato, ker te sile ponotranjajo in jih s tem dajejo razumeti. Pričujoč esej skuša ob seriji preteklih interpretacij Miesa ter razprav različnih figur tišine v literaturi in glasbi razumeti premene tega molka, obenem pa razkriti njegovo filozofsko genealogijo in ga navezati na sedanjost, v kateri se možnost in sam pojem kritičnosti kot strategije negativnosti zdita bolj negotovi kot kadarkoli prej. Preberite več
