Knjiga začenši s Prešernovimi zadnjimi dnevi in analizo pešanja absolutističnega sistema v poznih predmarčnih letih razvija pesnikov pogled na revolucijo in odnos do pravičnosti, tudi njegovo stališče, da je prišla generacijo prezgodaj. Razkriva Prešernov oddaljeni pogled na francoske predsedniške volitve in njegova mnenja obravnava tudi s stališča advokata, ne zgolj literarnega ustvarjalca. Pomudi se pri njegovem odnosu do razumevanja suženjstva.
S Prešernom kot slovenskim glasnikom marčne revolucije in iskanjem pomena pomladi narodov za njegovo pesništvo pa še pripravi prostor za besedo o Zdravljici ter njeno evolucijo, sporočilo in vpliv.
##