To je poklon času, ko so bile največje težave strgane hlače in zamuda na večerno risanko, ne pa prazna baterija v telefonu.
ODLOMEK IZ KNJIGE:
Včasih smo šli v prvi razred pri sedmih letih in hodili v osnovno šolo osem let. Brala sem že zelo zgodaj, pri petih letih, in to tekoče. Imela sem starejšo sestro, in ko se je ona v prvem razredu učila črke, sem se jih jaz, ne da bi vedela, ob njej naučila kot za šalo. Komaj sem čakala, da tudi sama sedem v šolske klopi. Na moji prvi šolski torbi sta bila narisana dva Smrkca. Bila mi je zelo všeč. Skrbno sem jo pripravila za prvi šolski dan.
Na predvečer prvega šolskega dne nisem mogla spati. Celo noč sem hodila skozi okno gledat, ali se je šola že odprla. Mislite, da se je odprla že ponoči? Ah, kje pa. Še zdaj ne vem, kaj mi je bilo, da sem mislila, da bom prvi šolski dan zamudila, če ne bom preverjala vhodnih vrat šole. Ker sem ponoči nenehno hodila gledat skozi okno, je bil prvi dan šole zame zelooo zaspan … joj, res sem bila »bučka«. Dogodivščine v šoli … to pa je že za drugo knjigo. He, he, he.