Mlada Živa se najbolje počuti na poteh med gorami, kjer lahko za nekaj časa pozabi na dolinske tegobe. Ko kljub očetovemu nasprotovanju zaide med plezalce, se z vso silo vname za Gregorja, zagnanega alpinista. Usoda ubere svojo pot in Živine sanje obvisijo v redkem zraku. Bo sploh še kdaj normalno živela? Bo svojo bolečino lahko spremenila v moč?
Roman Oblekla je tišino je avtofikcija, torej literarna pripoved, v kateri se prepletajo fikcijski in avtobiografski elementi. Ob izmišljenih literarnih junakih so resnični le spominski drobci - neulovljivi kot piš vetra na grebenu visoke gore.
MNENJE O KNJIGI:
»Takšnih gora v slovenski literaturi še nismo brali - gorska krajina ni zgolj kulisa, ampak se razraste v pravo literarno persono. Avorica ambiciozno razpodi megle, ustvari prostor, brez milosti zasadi zastavo. S svojim premišljenim jezikovnim izrazom, obvldovanem čustvenih registrov, ki se z lahkoto prelivajo v stavke, mojstrskim grajenjem napetosti in gibkimi dialogi, ki švigajo navznoter in navzven ... Mojca Volkar Trobevšek je v jeziku doma in po tej ho9ši hodi kot sproščena gospodarica. Strastna, celostna, pretresljiva, brutalna in hkrati veličastno lepa zgodba o življenju z gorami, ki se iz ženskega grla izvije kot krik, klic, pesem, kot dolgo zadrževano olajšanje. Končno!« - Irena Cerar, avtorica uspešnice Svetišča narave
ODLOMKI IZ VSEBINE:
"Vedno je tako: preden se odpravijo kamorkoli, se zgodi nevihta. Vsak divja po svoje, vmes se vsaj trikrat skregajo, občasno tudi stepejo, vsi kričijo in nihče ne da miru. Njej pa je samo do te redke dobrine, ki je v hiši s štirimi moškimi neskončno težko dosegljiva – mir. Dokler se pričkajo fantje, je to še znosno in se tolaži, da bo minilo, takšno obdobje je, bratje so. Ko pa se začne slaba volja med njima, takrat je težko. Oba sta napeta, pod stresom priprav in bremenom skrbi, in prav nič ne pomaga, če si sveto obljubita, da bo tokrat drugače.
...
Zagrizejo in nekaj časa gre dobro. Najmlajšega prevzame glava družine, ona je zadolžena za srednjega, ki ga je malce strah višine, najstarejši je suveren kot njegov oče. Počasi in zanesljivo se vzpenjajo više in više do mesta, ki zahteva popolno osredotočenost. Gladek žleb, posut s kamenčki in drobirjem, ob njem pa redko rastje, a so veje rušja predaleč, da bi jih lahko uporabili kot pomoč za napredovanje. Zanašati se morajo na ravnotežje in se oprezno po mačje po vseh štirih pregoljufati do varnega mesta. Prvi trije se prebijejo preko brez večjih težav, ona ima s svojim varovancem precej več dela. "
O AVTORICI:
Mojca Volkar Trobevšek je profesorica slovenščine in literarna komparativistka. Vsestranska ustvarjalka in avtorica prepleta ljubezen do literature in umetnosti, gorskega sveta ter pedagoškega dela. Deluje kot scenaristka dokumentarnih filmov, moderatorkea bralnih klubov in literarnih večerov tersnovalka kulturnih prireditev. Piše pesmi in nagrajene kratke zgodbe, roman Oblekla je tišino je njen prvenec.