Iz bolečine raste zgodba o toplini, humorju in skritem dostojanstvu. Gospodinov, mojster fragmentarne pripovedi, s prepoznavno mehkobo in samoironijo iz drobcev pogovorov, spominov in vonjev ustvarja vrt žalosti in ljubezni, v katerem smrt ni konec, temveč preobrazba. To ni knjiga o smrti, temveč o življenju, ki še traja v zgodbah, rastlinah in spominu.
Po Časovnem zaklonišču smo dobili intimno, svetlo knjigo o koncu kot začetku – roman o minevanju, ki je hkrati hvalnica življenju: preprosto, tiho, vsakdanje in zato veličastno.
"Moj oče je umrl in Moj oče umira – to sta povsem različna stavka. Prvi je dejstvo, drugi roman. Dolga zgodba, v kateri se upanje in obup medsebojno hranita. Kisik enega razplamti ogenj drugega."
O AVTORJU:
Georgi Gospodinov (rojen leta 1968 v Jambolu), bolgarski pisatelj, pesnik in dramatik, sodi med uveljavljene evropske avtorje in je najbolj prevajan bolgarski avtor po padcu komunizma leta 1989. Njegov prozni prvenec Naravni roman (1999; slovenski prevod leta 2005) je izšel v več kot dvajsetih jezikih. Za drugi roman, Fiziko žalosti (2011; slovenski prevod 2015), je osvojil več nagrad, med drugim za roman leta v Bolgariji, uvrščen pa je bil tudi med finaliste sedmih različnih priznanj za najboljšo knjigo. Za roman Časovno zaklonišče, ki je preveden v več kot petindvajset jezikov, je prejel prestižni književni nagradi – nagrado booker (The International Booker Prize 2023) in in nagrado strega (Premio Strega Europeo). Gospodinov piše tudi poezijo in drame, je avtor grafičnega romana, nekaj knjig kratkih zgodb in libreta za opero. Slepa Vajša, kratki animirani film, narejen po njegovi istoimenski zgodbi, je bil leta 2017 v najožjem izboru za oskarja. Živi v različnih krajih, kamor ga odvedejo knjige.