Prve ženske na osemtisočakih

Na planetu Zemlja imamo 14 gorskih vrhov, ki presegajo magično mejo 8000 metrov. Medtem ko so moški prve vzpone na vrhove himalajske krone zaključili v 60. letih 20. stoletja, so prve ženske na vrhu osemtisočaka Manaslu z velikim časovnim razmikom postale šele Japonke leta 1974.
Ta knjiga v prvi vrsti opisuje zgodovino ženskega osvajanja vseh osemtisočakov, vendar se ne izogiba geografskim, verskim ali političnim vprašanjem, ki k eksotiki visokogorskega alpinizma nedvomno sodijo. Na zelo berljiv in verodostojen način so opisane tako neverjetne zgodbe posameznih akterk, najsi so bile uspešne ali neuspešne, kot tudi burne spremembe, ki jih je gorništvo doživljalo v zadnjem času.

Avtorica knjige, pomembna češka alpinistka Dina Štěrbová, je neutrudno in marljivo celih 14 let zbirala informacije o prvih ženskah na teh gorskih velikanih. Mnogo jih je osebno obiskala, da bi pridobila za knjigo potrebne informacije in fotografije, nekatere podatke so ji zaupali bližnji preminulih, druge je odkrila v arhivih planinskih zvez. Velik poudarek je namenjen avtentičnosti posameznih dejstev. Kdor bi sklepal, da je bila zgodovina ženskega osvajanja osemtisočakov enostavna in premočrtna, bi se motil.

Usode prvih žensk na najvišjih vrhovih so bile pogosto zelo zapletene, celo krute, in izpolnjevanje sanj o osemtisočakih je zahtevalo ne le ogromno energije, alpinističnih veščin, neomajnost, pogum in garanje, ampak pogosto tudi kljubovanje neverjetnim duševnim frustracijam. Na žalost velja tudi, da so ženske svoje »osemtisočkratne« sanje in hrepenenja pogosto plačale ne samo s solzami in krvjo, ampak večkrat tudi z najvišjo ceno.

Namen te edinstvene knjige je avtentično in dokumentarno vživljanje v hrepenenja in usode vseh akterk 24 let trajajoče ženske odiseje, ki se je je, kot uspešna himalajistka, udeležila tudi avtorica sama. Delo predstavlja prvo kompleksno obravnavanje te aktualne problematike in ji s tega vidika v svetovnem merilu ni para.

Trda vezava, 26,5 x 20,5 cm, 423 strani.

O AVTORICI:

Dina Štěrbová (1940) je ena pomembnejših čeških alpinistk. Med drugim je osvojila Nošak, Pik Lenin in Pik Korženevske, udeležila se je več odprav v Himalajo (Everest, Broad Peak, Nanga Parbat, Manaslu), izpostaviti pa je treba dva vzpona: na Čo Oju (prvi češkoslovaški vzpon in hkrati prvi ženski vzpon) in Gašerbrum 2 (prvi češkoslovaški vzpon).

O KNJIGI SO DEJALI:

"Alpinizem v Himalaji je ena od najžlahtnejših oblik plezanja, ki zahteva od človeka poleg drugih veščin tudi psihične sposobnosti, kot so vztrajnost, vzdržljivost, pogum in empatijo. Ženske, uspešne v Himalaji, so pisale zgodbe svojih vzponov z zamikom, a z močnim pečatom ženskosti." - Marija Štremfelj

"Žensko vrhunsko plezanje na velikih višinah sledi povsem enakim ciljem kot moško. To je, opraviti vzpon čim višje težavnostne stopnje na čim višji nadmorski višini. Če je le mogoče, po novi smeri in v alpskem slogu. Čeprav je celotni svetovni himalajizem, razen res redkih izjem, trenutno v krizi, smo Slovenci trdno zasidrani v njegovem najožjem vrhu. In da ne bo dvomov, Slovenke tudi. Upam in verjamem, da bo tako tudi v prihodnje. Prav vsem omenjenim slovenskim alpinistkam, plezalkam, himalajkam in pustolovkam v pričujočem zapisu, gre zahvala za to." - Viki Grošelj

"V knjigi Dine Štěrbove Hrepenenja in usoda - Prve ženske na osemtisočakih - so opisani odlični dosežki alpinistk, ob tem pa tudi nesreče in žalostni konci najboljših, o katerih večinoma nismo dosti vedeli." - France Malešič, Gore-Ljudje.net

O KNJIGI V MEDIJIH:

- www.rtvslo.si/moja-generacija: Ženske v Himalaji >>

KAZALO VSEBINE:

• O neki poti pod Kangčendzengo
• Od zgodovine k sodobnosti
• Manaslu
• Mount Everest
• Gašerbrum II
• Anapurna
• Šiša Pangma
• Daulagiri
• Gašerbrum I
• Broad Peak
• Čo Oju
• Nanga Parbat
• K2
• Makalu
• Lotse
• Kangčendzenga
• Spremna beseda - Vseh štirinajst
• Viktor Grošelj: Slovenke v Himalaji