Odprli so prostor od klasične psihiatrije zdravljenja oseb z duševno boleznijo, do območja obravnavanja nepsihotičnih motenj osebnosti, kar psihiatre postavlja pred nove izzive, a tudi zahteve in odgovornosti. V tem prostoru se avtorji srečujejo s psihologijo in psihoterapijo kot avtonomnimi znanstvenimi disciplinami in strokami.
Prepoznali so ključen pomen sodobnih psihoanalitičnih teorij in metod kliničnega dela. To psihiatre (podobno kot klinične psihologe specialne in socialne pedagoge in druge poklicne profile) postavlja pred odločitev, ali bodo v okvirih svojih poklicnih storitev uporabljali nekatere izvorne psihoterapevtske metode, ali se bodo dodatno izobraževali in usposabljali do nivoja profesionalnega psihoterapevta. Knjiga, ki je pred nami, gotovo predstavlja dovolj močan izziv. – Prof. dr. Peter Praper, spec. klin. psih. (iz predgovora k izdaji v slovenskem jeziku)