Rdečelaska

Izvorna pripoved, oprta na izpričano dejanje umora, ki se je zgodilo tri desetletja tega, se pretrga, da bi se znova sestavila v meditacijo o podstati civiliziranega sveta ... Potem ko pisatelj inteligentno spoji dvojico mitologij – Sofoklesa s Kraljem Ojdipom ter perzijskega pesnika Ferdowsija s tragedijo o Rostamu in Sohramu.

Mehka vezava, 23 x 15 cm, 207 strani.

RECENZIJA BUKLA:

»Torej si odraščal brez očeta,« je rekla Rdečelaska. »Potem pa pojdi in si poišči drugega. V tej državi ima vsakdo mnogo očetov. Tu so oče države, oče Alah, oče paša, oče mafije … V Turčiji nihče ne živi brez očeta.« Roman zaznamujeta odsotna očeta in sinova, ki ju iščeta. Kompleksna – kot je to v navadi senzibilnih in veščih pisateljev, pisateljic z vzhoda, ki tkejo pripovedi kot znamenite preproge – zgodba se počasi lušči skozi tri dele romana.

Spretno prepleta družinski, zgodovinski »dnk« našega osrednjega junaka in čas osemdesetih let preteklega stoletja v Istanbulu. Prvi del je v znamenju dveh dogodkov – star je bil 16 let –, ki sta ga zaznamovala za vse življenje. Z mojstrom Mahmutom, nadomestnim očetom, po starodavni metodi izkopavata vodnjak v vasi, kjer spozna rdečelaso igralko. V drugem delu se prvoosebna pripoved nadaljuje z življenjem odraslega, zdaj uspešnega gradbinca. Vse se suče okoli branja in razmišljanja o Ojdipovi zgodbi in njegovem vzhodnjaškem zrcalu Knjigi kraljev perzijskega pesnika Firduzija s tragično zgodbo bojevnikov, očeta Rustama in sina Suhraba. Naš delovni, uspešni in s krivdo prepojeni junak zgodbi premleva, išče njune interpretacije v slikarstvu, psihologiji, literaturi in filmu. Srečno je poročen, otrok ne moreta imeti. Ironično in logično se mu zgodi konec, vreden virov raziskovanja. Tretji del pa pripada naslovni junakinji, usodni rdečelaski kot epilog in epitaf. Na slasten mah prebrano.

(Jedrt Jež Furlan; Bukla 132-133)