Pri tem izhaja iz dnevnikov znamenitega polarnega raziskovalca Willema Barentsza (1550–1597), po katerem je poimenovano Barentsovo morje, enega tistih evropskih pomorščakov 16. stoletja, ki so si pred skoraj pol tisočletja prizadevali utreti pot na drugo stran našega planeta preko vrha severne poloble, da bi tako skrajšali trgovsko pot na Kitajsko in Japonsko.
Westerman se je v maniri radovednega raziskovalca odpravil po Barentszovih stopinjah in skušal za seboj pustiti obljudeni svet. Vodila so ga zgodovinska pričevanja in pomorski dnevniki, njegova pozornost pa ni bila toliko namenjena izkušnji mornarjev, temveč bolj živalim, ki so jih takrat srečali na svoji poti: od severnih medvedov, s katerimi so se morali boriti, do izmuzljivih jegulj v morju in severnih jelenov na kopnem.
Njegova pustolovščina bralcu predstavi usodo in sedanji položaj sedmih vrst živali ter njihova srečanja z ljudmi. Te živali živijo v vse bolj spreminjajoči se pokrajini, njihove poti pa se križajo s človekovimi, s čimer Westerman izpiše mojstrsko pripoved, saj Barentszove epske podvige prepleta s sedanjostjo, v knjigo pa spretno in alegorično vgradi tudi aktualne teme, ki zadevajo vse nas, od posledic podnebnih sprememb za živalski svet, do geopolitičnih silnic, ki se še posebej intenzivno zgoščajo v evropskih severnih morjih.
Sedem živali ugrizne nazaj je osupljivo delo, ki nas nagovarja, da premislimo svoj odnos do živali in narave nasploh, in je najbrž najboljša Westermanova knjiga doslej.
»Moji junaki niso raziskovalci Severnega morja iz 16. stoletja. Tem dovolim, da se po straneh potikajo kot klateži. Na glavni oder postavim živali, s katerimi so se neposredno ali posredno srečali na poti. Po sledeh Willema Barentsza sem se odpravil za njimi in jih dvignil iz njihovega tajajočega se sveta: narvala/samoroga, leminga, jeguljo, grivasto gos, severnega medveda, severnega jelena in kraljevo rakovico.«
O AVTORJU:
Frank Westerman (1964) je nizozemski publicist, novinar in popotnik, avtor številnih literarnih in esejističnih del, ki jih kritika rada postavlja ob bok velikim potopisnim avtorjem in esejistom 20. stoletja, kot sta bila Bruce Chatwin in Ryszard Kapuściński. V slovenščini ga že poznamo po knjigah, kot so Ararat, svojevrstnem literarnem hibridu, v katerem popisuje vzpon na biblijsko goro, potem Mi, hominini, v katerem išče manjkajoči člen v evoluciji človeka, nadalje Inženirji duše, kjer raziskoval sovjetski projekt ustvarjanja novega človeka, in knjigi o lipicancih Žival, nadžival. Sedem živali ugrizne nazaj je njegovo najnovejše delo.