Skozi gosto noč

Šest let so med Slovenijo in Ameriko potovala pisma, ki sta si jih pisala oče in hčerka. On je zelo bolan, reven in preganjan prezgodaj ostarel mož, ona je mlada, polna življenja, ambiciozna. Skrbno je hranila očetova pisma in celo kopije svojih, jih malo pred smrtjo poslala v domovino in ponudila v natis. Z njim prihaja v slovensko literaturo pomembna novost: vpogled v življenje moža, ki je bil nekoč univerzitetni profesor, zdaj pa je kaznjenec na družbenem dnu, ki si samospoštovanje rešuje tako, da poučuje filozofijo eno samo študentko, svojo drago hčerko.

Medtem ona študira na najboljših ameriških visokih šolah, v prostem času pa zbira stare obleke, da bi mu pomagala. No, izbira tudi fante in se poroči. Korespondenca osvetli obzorje bivše »reakcionarne« intelektualne elite, v skopih, a ostrih črtah pa tudi poteze, ki so dosegle njeno surovo uničenje, in ima osupljiv register: ponošeni čevlji in zaflikane rjuhe se družijo s predsokratiki, Descartesom in Pascalom, vse pa je posuto z drobci poezije. Naslov knjige dopisovanj je vzet iz Fryeve drame Gospa ne bo zgorela, ki je prevzela profesorja Furlana, potem ko je končno premagal paničen strah pred ljudmi in prestopil gledališki prag.

Alenka Puhar (1945) se mogoče ne bi lotila Furlanov, če ne bi še kot študentka angleščine in književnosti prevedla knjige 1984 Georgea Orwella. Ta avtor se ji je zasidral v zavest in lepega dne je tja prišel tudi podatek o Borisu Furlanu, ki je imel Animal Farm in bil za to neusmiljeno kaznovan. Prevajalka je postala novinarka, se vmes lotila zgodovine otroštva in fantazijske analize slovenstva, nato pa se posvetila biografski književnosti, predvsem »neosebam« in po krivici pozabljenim, kot so Angela Vode, Izidor Cankar, Mira Mihelič, Leon Štukelj, Lindsay Rogers. Potem ji je prišla naproti Staša Furlan Seaton; Furlanov Orwell se med raziskovanjem še ni našel, zato pa se je prva Platonova Država.

Trda vezava s ščitnim ovitkom, 14 x 21,5 cm, 512 strani.