SLOVENSKI GLEDALIŠKI LETOPIS 2021-2022

Pričujoči Letopis je trideseti po vrsti in je obenem 35. nadaljevanje stoletnega Repertoarja slovenskih gledališč (1867–1967). Temelji na spletno dosegljivi bazi podatkov o slovenski gledališki produkciji (na portalu sigledal.org), a tam zbrane podatke tudi bistveno nadgrajuje — z uvodniki, podatki o festivalih in nagradah, s podatki o reprizah in gostovanjih ter s povzetkom in primerjavo podatkov med posameznimi gledališči.

Statistična razpredelnica Letopisa prinaša še druge številčne podatke o posameznih gledališčih pa tudi seštevke vseslovenske produkcije v sezoni 2021/22: skupno število vseh igranih del, število igranih slovenskih avtorjev, število igranih tujih avtorjev, število premier, repriz, gostovanj in vseh ponovitev.

Letopis zajema vse gledališke zvrsti, dramsko in postdramsko gledališče, operno gledališče, balet in ples, lutkovno gledališče ter tudi radijsko igro, vpeljujejo pa ga uvodniki specialistov za posamezno zvrst. V Slovenskem gledališkem letopisu 2021/22 so to Rok Andres (dramsko in postdramsko gledališče), Tina Bohak Adam (operno gledališče), Maša Radi Buh (balet in ples), Nika Švab (lutkovno gledališče) in Klemen Markovčič (radijska igra).

Sestavil in uredil: Matic Kocijančič

Spremne besede:

• ROK ANDRES: Gledališče med nadaljevanjem in preizkušanjem, predvidljivostjo in presenečenji. Esej o sezoni 2021/22
• TINA BOHAK ADAM: »Šopek železnih opernih cvetlic«. Pogled na operno sezono 2021/22
• MAŠA RADI BUH: Izjemno običajno, kot da se nič ni zgodilo. Balet in sodobni ples v sezoni 2021/22
• NIKA ŠVAB: Okrevanja je konec. Pregled produkcije lutkovnega gledališča in gledališča animiranih objektov v sezoni 2021/22
• KLEMEN MARKOVČIČ: Radijska igra kot premena – med priredbo in izvirno pisavo. Pregled nacionalne produkcije radijskih iger 2021/2022