Ponuja hkrati (samo)kritično analizo evropocentričnega pogleda, ki drugim, neevropskim kulturam in narodom praviloma odreka mesto subjekta v zgodovini, kulturološko študijo raznolike kurdske kulture in edinstvene kulture gverilskega boja za svobodo Kurdistana ter refleksijo tovariških odnosov v enotah, ki so mestoma še vedno prežeti s patriarhalnimi vzorci, ki pa se skozi skupen boj, življenje in politično udejstvovanje počasi razkrajajo ter tako nakazujejo novo, emancipirano, svobodno, demokratično družbo.
Monografija je tudi edinstven vpogled v vlogo filma in fotografije pri pomnjenju in zgodovinjenju boja nekega ljudstva, ki nima nacionalne države in s tem nacionalne kinematografije, a vseeno producira izjemno avtentične, žive in močne podobe. S tem prestopa geografske in kulturne meje in naslavlja univerzalnost filmske umetnosti in fotografije ter njune vloge v družbi.