Šolnica: Zaključek službene poti skozi kolaž kratkih zgodb

Marija Arh je kot profesorica razrednega pouka, magistra socialne pedagogike in učiteljica za dodatno strokovno pomoč vse poklicno življenje odkrivala pristope, ki bi odpirali otroške in mladostniške ume in srca. Na delovnih mestih pomočnice ravnatelja in ravnateljice osnovne šole z vrtcem pa je v dveh delovnih okoljih spoznavala šolstvo in potrebe ljudi tudi širše.

Resnične in namišljene zgodbe se na svojske načine dotikajo doma in šole in se sprehajajo med različnimi življenjskimi vlogami. Z bližine in distance se pišejo nekatera razmišljanja in uvidi o koherenci ljudi in sistemov.

Bralec se sreča z doživljanji, ki so prvobitno navdušujoča, a tudi zapletena in tesnobna. V prepletu vseh delov knjige tudi šolnica najde smisel za še en zabavni tek v misterij življenja.

»Knjiga je zbirka kratkih zgodb, ki pronicljivo predstavlja dogajanje v šoli skozi oči različnih udeležencev, ki vstopajo v šolski prostor – učencev, staršev, predvsem pa šolnice: učiteljice, pomočnice ravnatelja, ravnateljice. To šola kar posrka vase in mnogokrat vpliva tudi na njeno zasebno življenje. Kljub na videz omejeni snovi zgodbe odgrinjajo tudi skrivnosti življenja samega – življenja, v katerem se prepletajo usode različnih ljudi in ki nas neizpodbitno vodi do spoznanja, da v šoli (življenja) nihče ni le učitelj, ampak vedno znova tudi – ali predvsem – učenec.« - Lea Zupan

»Šolnica prepleta različne dimenzije vključenih v vzgojo in izobraževanje, ponuja globlje spoznavanje dinamike družinskih odnosov, odraščanja mladostnikov, predvsem pa notranjega razvoja in razmišljanja pripovedovalke/avtorice in intimnih usod protagonistov kratkih zgodb. Je knjiga za vse, ki jim je mar za notranje ranjenega sočloveka, saj odstira vpogled v njegovo doživljanje in ravnanje ter nakazuje marsikatero (raz)rešitev še kako aktualnih problemov sodobne družbe.« - Dr. Nina Modrijan

O AVTORICI:

Marija Arh je kot profesorica razrednega pouka, magistra socialne pedagogike in učiteljica za dodatno strokovno pomoč vse poklicno življenje odkrivala pristope, ki bi odpirali otroške in mladostniške ume in srca. Na delovnih mestih pomočnice ravnatelja in ravnateljice osnovne šole z vrtcem pa je v dveh delovnih okoljih spoznavala šolstvo in potrebe ljudi tudi širše. V času po službi želi upočasniti korak in v svoje naročje sprejeti vse, kar jo izpolnjuje, krepi in osvobaja.