Sporočilo

Kako da je pesnik, ki je nekoč napisal, da ima raje vrtnice kot domovino, napisal tako knjigo? Sam je začudenemu bralcu odgovoril: »Sovpadla je, ne da bi to načrtoval ali o tem vnaprej premišljeval […], z enim od kritičnih momentov […] preoblikovanja nacionalne podzavesti. Kar sem storil po naključju […], je bilo začrtano z Ravnilom in Šestilom Velikega Arhitekta.«
Ko te pesmi upesnjujejo mit o ponovnem prihodu Kralja, ta prihod same priklicujejo; delujejo kot magična konstelacija simbolov, ki hoče premakniti obstoječo realnost, ko jo pesnik ravno v trenutku njene največje negotovosti in kaotičnosti identificira kot prerokovano Uro, iz katere prihaja Zakriti – in tako ustvarja tudi mit o svojem lastnem prihodu.

O KNJIGI SO DEJALI:

Mensagem, najslavnejše Pessoovo delo, je mogoče videti kot nekakšen talilni lonec, v katerem so zvarjeni skupaj elementi ezoteričnega značaja […]. Mensagem pričuje o tem, da je bila za Fernanda Pessoo poezija oblika iniciacije, iskanje v tistem območju Neznanega, ki si ga je prizadeval doseči vse svoje življenje. Kaže nam tudi, da je poskušal iz svojega literarnega dela narediti Opus magnum.- Slovar gnoze in zahodne ezoterike (Ana Maria Binet; ur. Wouter J. Hanegraaff)

Pessoa sprejme vase vso dezintegracijo, ki jo prinaša modernost, pusti jo, da deluje na njegovo notranjost in jo razcepi, a tako obvladuje sile, ki najbolj od znotraj držijo skupaj svet, da ta razcep transformira v pomnožitev in čisto dinamiko, ki mu omogoča reapropriacijo vseh svojih sil. - Miklavž Komelj (iz spremnega eseja)

Trda vezava, 20,5 x 13,5 cm, 240 strani.

O AVTORJU:

Fernando Pessoa (1888–1935) je bil portugalski pesnik in pisatelj, pogosto razumljen ne samo kot eden najpomembnejših portugalskih ustvarjalcev, temveč tudi kot ena temeljnih figur literature 20. stoletja. Znan je tudi po tem, da je pisal pod različnimi heteronimi, torej imeni izmišljenih posameznikov z lastnim življenjepisom, slogom in nazori. Med njimi so najbolj znani – ne pa tudi edini – bukolični mojster Alberto Caeiro (ki ga je Pessoa opisal kot svojega/svojih heteronimov učitelja), futuristični Álvaro de Campos in klasicistični Ricardo Reis, a tudi Bernardo Soares, avtor Knjige nespokoja. Čeprav je bil Pessoa skozi svoje heteronime precej plodovit, je Sporočilo edina knjiga pesmi v portugalščini, ki jo je objavil v svojem življenju.

IZ KNJIGE:

POLJE GRADOV

Evropa na komolce je oprta:
z Vzhoda na Zahod leži, zazrta,
in romantična griva ji zagrinja
grške oči, ko se spominja.

Levi komolec je nazaj pomaknjen;
desni je v kot usločen.
Prvi je Italija, ves s tlemi staknjen,
in Anglija je drugi in odmaknjen
podpira dlan, ki v njej sloni obraz.

In zre s pogledom sfingičnim, fatalnim,
Zahod, preteklosti prihodnost.

Obraz, s katerim zre, je Portugalska.

(Iz cikla: Polji)