V drugem delu se osredotoča na proces vzpona in poudarja pomen integracije senc in potlačenih delov sebe. Namesto da bi stremeli le k nenehni rasti in produktivnosti, nas knjiga uči modrosti cikličnosti, saj nas opominja, da je včasih treba spustiti staro, da bi se lahko rodilo nekaj novega in bolj resničnega. Pomembno prispeva k razbijanju patriarhalnih pogledov, ki pogosto stigmatizirajo takšna obdobja, in nagovarja bralke, naj svoje najgloblje rane vidijo kot vrata do moči in pristnosti.
Ženske zgodbe niso bile povedane. In brez zgodb ni izražanja izkušenj. Brez njih je ženska izgubljena, ko mora sprejemati najpomembnejše življenjske odločitve. Ne nauči se ceniti svojih bojev, slaviti svojih moči, razumeti svoje bolečine. Brez zgodb se ne more razumeti. Brez zgodb je odtujena od globljega doživljanja sebe in sveta. Zaprta je v tišini. Izražanje ženskega duhovnega videnja je tesno povezano s pripovedovanjem ženskih zgodb. Če jih ne pripovedujemo, ne moremo spoznati globin ženske duše.
Potovanje v podzemlje se odvija počasi in sprva se morda sploh ne zavedamo, da se spuščamo. Zmotno mislimo, da smo preprosto obtičale v nizu napornih, nepovezanih sprememb. Čeprav se morda zdi, da je dogajanje povsem nedosledno, gre za sveto pot, opremljeno z mejniki, ki se jih naučimo prepoznavati. Zgodba o Inani je mitsko-poetični zemljevid potovanja, ki nas vodi k ponižnosti, empatiji, odnosom in nazadnje k ljubezni.
ODLOMEK IZ KNJIGE:
Po mojem mnenju bi morale duhovne prakse podpirati načine bivanja in hkrati dvomiti o njih, da bi nam pomagale rasti in zoreti. Monoteistične religije navajajo, da je Bog »zgoraj«, v nebesih. Nebeško kraljestvo naj bi torej bilo nad zemljo in ne njen del. Tudi posvetne pripovedi neprestano povzdigujejo človeka nad zemljo, nad živalsko kraljestvo, k racionalnemu. Zaradi velikih možganov vidimo živali kot prvinske ali manjvredne. Toda žal nas vodijo naravnost v samouničenje.
Menim, da sta nebesa in pekel živa in prisotna – tukaj in zdaj, na zemlji. Vsakič, ko vidim čebelo, ki lebdi nad cvetom, ali praprotni list, pričujem čudežu. Zavedam se, da sem del krhkega, živega, prepletenega in skrivnostnega sistema – kompleksnejšega, kot bi si ga mogla v celoti predstavljati, toda moje tretje oko ga čuti. Jaz ga čutim. Kdo uči gosi, da se selijo? Kdo nas uči rojevanja? Kdo uči letne čase, da se menjajo? Verjamem, da je to »védenje« ista energija kot energija naše intuicije. Brž ko to priznam, sprejmem resnico, da moja intuicija ni samo »moja«, temveč je del mojega božanskega živalskega instinkta, ki je del moje povezanosti z zemljo, del mreže življenja, katere droben člen sem. Zato verjamem, da intuicija ni le osebna lastnost, temveč je starodavna in neločljivo povezana z magijo naravnega sveta okoli nas, z micelijem, katerega sestavni del smo tu. Toda zaradi bolečih disociativnih vzorcev, vtisnjenih v telo, se pogosto ločimo od te resnice.
O AVTORICI:
Carly Mountain je vodnica ženskih iniciacij, psihoterapevtka, psihoseksualna somatska terapevtka, učiteljica joge, dihalna terapevtka in pisateljica. Zadnjih dvajset let deluje s svetimi telesnimi praksami. Na zgodbo o Inani je naletela med spustom v podzemlje in osupnila nad podobnostjo med mitom in lastno izkušnjo. Odtlej dela z mitskimi izročili in spremlja ženske, ko prehajajo skozi globine iniciacije – v terapiji, dihalnem delu in v programih, ki podpirajo prebujenje in razcvet žensk. Leta 2019 je v samozaložbi izdala pesniško zbirko Jouissance: Poetry of the Deep Feminine. Spust in vzpon je njena prva neleposlovna knjiga. Živi v Sheffieldu v Angliji z možem in dvema hčerkama.
