Srebreniški inferno: pismo iz Bosne za Danteja Alighierija

RECENZIJA BUKLA:

Latić (1957) je eden najpomembnejših in večkrat nagrajenih bošnjaških pesnikov, ki poleg drugega predava komentar Korana na Univerzi v Sarajevu ter teorijo književnosti na Islamski pedagoški akademiji v Novem Pazarju. Zaradi političnih nazorov je bil v osemdesetih letih zaprt, kasneje pa je bil urednik raznih literarnih revij ter tudi družbenopolitično aktiven. Prva pesniška zbirka mu je izšla leta 1980, najbolj znan pa je po Srebreniškem infernu iz leta 2001, ki ga je napisal kot opomin na srebreniški pokol julija leta 1995 – to je najstrašnejši zločin na evropskih tleh po drugi svetovni vojni –, ko so enote Vojske Republike Srpske pod poveljstvom generala Ratka Mladića v mestu Srebrenica (BiH) in okolici pomorile več kot osem tisoč Bošnjakov (bosenskih muslimanov), po večini mož in fantov.

Srebreniški inferno je pesnitev v osemnajstih spevih, izpisanih v dantejevskih tercinah in v arhaični bošnjaščini, posuti s turcizmi in islamizmi do te mere, da je avtor dodal več kot dvesto večinoma semantičnih opomb. Znani bošnjaški skladatelj Đelo Jusić je, navdihnjen od pesnitve, zložil pretresljiv oratorij, ki so ga leta 2003 izvedli v Potočarih, na kraju, kjer so si našli in si še iščejo svoje počivališče pod rušo tisoči žrtev srebreniške tragedije. Poslej se oratorij vsako leto izvaja pri potočarskem spomeniku ob dnevu genocida nad srebreniškimi muslimani. Osrednji lik epa je neznana Bošnjakinja, sleherniški lik žrtve (in junakinje), ki se znajde v Srebrenici in v koloni nasilno preseljenih tamkajšnjih Bošnjakinj šele proti koncu, po treh letih trpljenja od nesmislov in hudobij vojne v Bosni, v katerih najprej izgubi svoje najdražje, potem pa preživotari tri leta moškega zlorabljanja v vrsti bordelskih taborišč. Srebrenica je, kot pravi avtor »simbol kulminacije trpljenja muslimanov na Balkanu«. Srebreniški inferno, ki ga kot svoje novo remek delo z velikim posluhom za njegove specifičnosti prevedel in spremno besedo napisal Branko Gradišnik, tako postavlja verzni spomenik vsem žrtvam človeškega zla nasploh. Zgodilo se je silno zlo, a kot nakazuje Latić, ga je mogoče z vero v Boga in Človeka vendarle preseči, da nastane tudi kaj dobrega. Srebreniški inferno v slovenskem prevodu izhaja ob dvajseti obletnici srebreniške tragedije.