Na tej poti se je odlično ujel z ženo Urško. V mladosti sta kot alpinista odkrivala klasične smeri slovenskih sten, pozneje pa sta zagnano raziskovala vrhove in pozabljene prehode doma in v tujini. Temu sta dodala še daljša potovanja v najbolj odmaknjene predele planeta, kjer sta se najraje lotevala gorniških izzivov.
Že pred več kot tridesetimi leti je Andrej prvič skušal svoje vzpone približati širši javnosti z vodnikom, prilagojenim potrebam sodobnega sveta, in tako je nastala večkrat ponatisnjena uspešnica 111 izletov po slovenskih gorah. Sledilo je še več vodnikov, med njimi posebej odmeven Z otroki v gore, ki ga je skupaj z Urško ustvaril kot priljubljeno berilo mladih staršev, ter Karnijska potepanja, ki je Slovencem približal čudovite gore v sosednji Italiji.
Enajst let je bil Andrej zelo aktiven član uredniškega odbora Planinskega vestnika, v obdobju, ko je uredništvo prevzel Vladimir Habjan, je uvedel številne pomembne spremembe, kot so barvni tisk, večji format in nove rubrike. Zaradi dobrega poznavanja informacijskih tehnologij je Andrej predlagal skeniranje vseh številk Planinskega vestnika od leta 1895 dalje ter vodil projekt ustvarjanja digitalnega kazala te osrednje planinske revije.
Pred dobrim desetletjem je prevzel uredništvo kartografije pri Planinski zvezi Slovenije. Posodobil je postopke izdelave novih planinskih kart in poskrbel za enotno oblikovno podobo zemljevidov. Kartografska serija v merilu 1 : 50.000 danes pokriva večino Slovenije, zemljevidi v merilu 1 : 25.000 pa vsa visokogorja. Vzporedno sta nastala informacijski sistem PlanGIS, ki zbira vse relevantne podatke, in maPZS, ki omogoča javnosti dostop do njih.