Zastavita si pot, ki ju vodi čez griče in doline ter čez hribe in soteske. Vendar pa je to potepanje, mešanica potopisa, eseja in osebnih spominov, za avtorja tudi odlično izhodišče za razmislek o blagodejnosti hoje kot najbolj naravnega človekovega gibanja, in priložnost za osvežitev spominov na dosedanje vzpone na najvišji slovenski vrh, ki so v marsičem zaznamovali njegovo življenje.
Knjiga Triglavske poti je svojevrstna oda naravi in prijateljstvu, ki vas popelje v osrčje slovenskih gora in življenja z njimi!
»Ena in edina. Pot hvaležnosti. Vir navdiha, (notranje) moči in dragocenih spominov. Neprecenljvo.« – Mojca Slodej Kušlan o pohodu od Ljubljane do Triglava
»Zemljevid časa, po katerem nek narod (tudi) v gorah išče pristnost duha v dogodivščinah telesa.« – Blaž Mazi, revija Na prostem
»Po naslovu in začetnih taktih branja najnovejšega Rugljevegih Triglavskih poti se zdi, da je v ospredju mogočni in opevani Triglav. Vendar pa se v nadaljevanju vse bolj izkazuje, da je to avtor sam, s svojim hrepenenjem in željami, notranjimi boji in strahovi ter z razmerjem do svojih bližnjih, s katerimi poskuša deliti tisto, kar je nekoč dobil od staršev – ljubezen in občudovanje gora. Prijetno in osvežujoče branje, ki bo obogatilo slovenski knjižni trg, nedvomno pa tudi planinsko literaturo.« – Vladimir Habjan, urednik Planinskega vestnika
ODLOMEK IZ KNJIGE:
»Ob omembi Triglava se vedno zdrznem. Vedno trznem. Vedno se spomnim, da je čas, da je treba spet gor. Vedno začutim, da me kliče. Sicer morda sedim v pisarni in gledam v ekran, vendar si lahko, kot s kakim sofisticiranim računalniškim programom, vizualiziram vso pot do Triglava. Vsak vzpon, vsako dolino, vsak kilometer. Voham njegov zrak, po licih čutim pihanje vetra z njegovega vrha, njegove meglice mi solzijo oči. Triglav. Vem, da je tam nekje.«
