Ključna teza: suženjstvo izvira iz treh zakonov – o lastnini zemlje, davkih in lastnini izdelkov. Ti delavcu odvzamejo svobodo in ga priklenejo h kapitalistu. Tolstoj ostro kritizira politično ekonomijo in socializem, češ da le zamenjujeta eno obliko suženjstva z drugo. Prava rešitev ni v novem nasilju, ampak v tem, da se posamezniki zavestno umaknejo sodelovanju v državnem nasilju: ne služijo vojski, ne plačujejo davkov, ne iščejo zaščite oblasti. Le tako se lahko človek osvobodi in približa družbi, ki temelji na razumu in svobodnem dogovoru.
V knjigi Suženjstvo našega časa (1900) Lev Tolstoj pronicljivo razkriva, da je klasično suženjstvo sicer odpravljeno, a ga je zamenjala veliko bolj zahrbtna in trdovratna oblika ekonomskega suženjstva. Avtor trdi, da ljudje nismo sužnji narave, temveč človeških zakonov – tistih o zemlji, davkih in lastnini – ki večino prebivalstva silijo v življenje v revščini in izkoriščanju. Skozi pretresljive pripovedi o delavcih, ki opravljajo 37-urne delovne izmene ali umirajo v tovarnah, Tolstoj razkrinka hinavščino sodobne družbe, ki se pretvarja, da je svobodna.
Tolstoj ostro kritizira tudi takratno znanost (politično ekonomijo) in socializem, češ da le zamenjujeta eno obliko prisile z drugo. Po njegovem prepričanju se edina prava pot do svobode skriva v načelu nepravde (non-resistance). Rešitev ni v novem revolucionarnem nasilju, temveč v tem, da se posamezniki zavestno umaknejo sodelovanju v državnem aparatu in nasilju: ne služijo vojski, ne plačujejo davkov in ne iščejo zaščite oblasti. To ostro in pronicljivo delo, ki ga je v angleščino mojstrsko prevedel Aylmer Maude, je danes bolj aktualno kot kdajkoli – je poziv k prebujenju vesti in k zavrnitvi vsakršnega organiziranega nasilja.
"Better translations, both for knowledge of the two languages and for penetration into the very meaning of the matter translated, could not be invented." – Tolstoy on the translations of his works by Aylmer and Louise Maude