V knjigi brez dlake na jeziku opisujem vse dvogovore na terapevtskih urah, metode in knjige, ki so mi pomagale odkriti vse plasti zlorab v mojem življenju, opis doživljanja in posledic TRAVME preko lastne izkušnje in teoretičnega znanja. Obenem pa tudi premika v višje zavedanje, dušno poslanstvo, drugačne dimenzije obstoja in premik iz teme v svetlobo, iz žrtve v neskončno Ljubezen, silo nad nami, ki edina lahko reši zbezljani svet pred dokončnim uničenjem.
Zato vem, da moja nova knjiga ruši tabuje, odpira potlačene rane in korenine naših strahov in tesnobe, odstira tančico naših odnosov, tudi do sebe, zdravi notranjega otroka in kaže pot v svetlobo, v upanje na boljšo prihodnost prihodnjih rodov. Ravno predelovanje lastne travme namreč prebuja posameznika, njegovo družinsko drevo in hkrati tudi kolektivno pripomore k zdravljenju človeštva.
Naj vas Vrč ljubezni popelje v globine raziskovanja podzavesti, kjer čisto na dnu lastne sence ležijo potlačeni deli spominov in čustev, ki upravljajo z nami celo življenje. Nekoč moramo neizbežno pogledati vanje in odkriti korenine svojih strahov in tesnobe. Skozi globoke plasti zaprašenih pozabljenih spominov se le tako lahko nekoč dokopljemo do samih sebe.
Z INTIMNO KNJIGO DO SVOJE RESNICE:
Travma - Vsi imamo za seboj manjša ali večja travmatična izkustva, ki smo jih potisnili v pozabo. A tudi, če jih je naš um pozabil, jih fizično telo ni. Shranjene jih ima globoko v celičnem spominu, kjer spijo kot bolečinska jedra. Spijo, dokler ne pride do pravega sprožilca. In takrat se odpre Pandorina skrinjica iskanja gole resnice našega obstoja.
Tesnoba - Zdaj vem, da je tesnoba normalen odziv telesa na nenormalne dogodke iz našega otroštva. Ki pa so pogosto spregledani tako s strani stroke kot posameznikov. Travmatična izkušnja spremeni človeka, pahne ga v strah, tesnobo in disociacijo. Zato zaman iščemo rešitve zdravljenja tesnobe zunaj sebe, korenine svojih strahov moramo nekoč odkriti znotraj sebe.
Moja zgodba - Karte mojega življenja so se premešale povsem na novo, ko je pravi sprožilec terjal neizbežen vpogled v mojo podzavest. Odpirati lastne predale svoje potlačene sence je globok in počasen proces, spoznanja na dnu skritih globeli pa skoraj nepredstavljiva. V svoji največji ranljivosti, ki sem jo čutila celo življenje, sem našla svoj resnični jaz.
##