Pred nami je knjiga, ki je nastala iz osebne krize. Ko je Tolstoj prišel v Moskvo in se soočil z revščino, ki si je prej ni znal niti predstavljati, se mu je svet podrl. Kako je lahko užival v razkošju, medtem ko so drugi umirali od lakote pred njegovimi vrati. »What shall we do?« je Tolstojeva najbolj iskrena, najbolj ranljiva in najbolj neposredna knjiga.
Delo se začne s Tolstojevim pretresljivim opisom obiska moskovskih prenočišč, kjer se sooči z grozotami mestne revščine. To srečanje ga pahne v osebno krizo: kako lahko on, človek, ki živi v razkošju, uživa življenje, medtem ko drugi umirajo od lakote in mraza?
Ključna spoznanja:
- Denar ne predstavlja prave vrednosti – je predvsem orodje nasilja nad delavnim človekom
- Resnična pomoč revnim ni v miloščini, temveč v spremembi lastnega življenjskega sloga
- Vsak človek mora delati s svojimi rokami – fizično delo ni sramotno, temveč človeku lastno in prvobitno ustvarjalno delo.
Tolstoj ostro kritizira takratno znanost in umetnost, ki sta se po njegovem oddaljili od ljudstva in postali orodje zatiranja. Poziva k preprostosti, samooskrbi in zavračanju razkošja. Knjiga je danes izjemno aktualna v času potrošništva in okoljske krize. Prevod so pripravili ljudje, ki so bili v tesnem stiku s Tolstojem – The Free Age Press, založba, ki je delovala z njegovim blagoslovom in brez avtorskih pravic. Besedilo je ohranilo svojo prvotno ostrino in neposrednost.
Kaj te v knjigi čaka?
Čaka te srečanje s človekom, ki ni kavarniški filozof, pač pa človek, ki gre v mestna prenočišča, ki se pogovarja z delavci, berači, pijanci, prostitutkami – skuša jim pomagati – vendar spodleti. Njegova iskrenost je včasih neznosna, a zato toliko bolj osvobajajoča. Če si se kdaj vprašal »Kaj storiti?« – če si začutil, da utegne biti tvoje udobje v breme drugim – potem je ta knjiga zate. Branje ni lahko, je pa nujno.
Včasih je edini način, da nekomu resnično pomagaš, ta, da sestopiš z njegovega hrbta.