Ženinom in nevestam: Pouk za srečen zakon

Davnega leta 1910 je ljubljanski škof Anton Bonaventura Jeglič spisal znamenito rdečo knjižico ‘Ženinom in nevestam’, Pouk za srečen zakon, namenjeni ženinom in nevestam, ker, kot je napisal “želita o tem kaj poizvedeti, toda sramujeta se povprašati”. Knjižica nasvetov za življenje v času pred poroko, na dan poroke in po poroki (ki jo katoliške založbe najprej niso hotele natisniti, katoliški časopisi pa ne oglaševati) je sprožila tako silovit odziv javnosti, da jo je škof po treh dneh umaknil iz prodaje.

Škandal, ki je izbruhnil, pa je bil bolj posledica podivjanih strankarskih razmer, kot vsebine same. Liberalni časnik Slovenski narod je zapisal, da gre za navaden popopran »pornografičen spis«, kakršnega v slovenskem jeziku še ni bilo, zato so liberalci izdali svojo, zeleno brošuro "Kaj pravi brošura škofa Antona Bonaventura - kritična razprava", v kateri so se norčevali in smešili ljubljanskega škofa. Zeleno brošuro je zaplenilo okrajno glavarstvo.

Vse skupaj je šlo tako daleč, da je liberalni tabor svojo brošuro prevedel še v nemščino, italijanščino in francoščino in z njimi zasmehoval Jegliča v tujini. Dr. Anton Nadrah pravi o tistih časih, da so tercialke, pretirano pobožne žene, pljuvale v škofijsko palačo, ko so hodile mimo, ostali ljudje pa so se na vsakem koraku norčevali iz škofa.Jeglič je bil popolnoma uničen, razmišljal je celo o odstopu.

Zvedelo se je, da so liberalci imeli v tiskarni svojega vohuna, ki je vzel brošurico iz tiskarne, še preden je ta bila natisnjena. Šlo je torej za premišljeno gonjo za diskreditacijo škofa. Kasneje je katoliški tabor začel po celi Kranjski prirejati shode v podporo škofu na Kranjskem in šele konec leta se je liberalna gonja proti škofu postopoma umirila. Knjižica + brošura v treh zvezkih. Vezano v eno knjigo s spremno študijo.

Mehka vezava, 12 x 18,5 cm, 160 strani.