Znamenje na steni

Knjiga Znamenje na steni tako prinaša celovit pregled kratke proze Virginije Woolf, hkrati pa bralca usmerja po pisateljičinih ustvarjalnih poteh. Zgodnje zgodbe prinašajo razmislek o vlogi ženske v takratni angleški družbi, zgodbe iz drugega sklopa, napisanega med letoma 1917 in 1921, pa nekatere najbolj znane zgodbe. Tu se pojavi »letenje misli«, notranji monolog pripovedovalca. Hipni detajli, hipne misli, prelivanje iz enega trenutka v drugega – s tem se že začnejo formirati modernistične prvine, ki so prišle do izraza v romanesknih delih, kot sta Gospa Dalloway in K svetilniku, še bolj pa v romanu Valovi. Kratka proza Virginije Woolf razkriva, kako zelo kompleksna in genialna je bila narava pisanja, ki je ustvarila literarni modernizem in prihajajočim rodovom zapustila dela, ki jih lahko znova in znova prebirajo, ne da bi jih v resnici prebrali do konca.

Trda vezava, 14 x 21 cm, 403 strani.

Virginia Woolf (25. januar 1882–18. marec 1941), angleška pisateljica, založnica, esejistka, predvsem pa ena najpomembnejših predstavnic evropskega modernizma in klasičnega feminističnega pisanja, se je rodila v Londonu kot tretji od štirih otrok zgodovinarja in biografa Leslieja Stephena in njegove žene Julie. Smrt matere leta 1895 je Virginio tako prizadela, da je kmalu zatem doživela svoj prvi duševni zlom. Sledilo je obdobje dolgotrajne duševne bolezni, ki ni nikoli povsem izginila. Po očetovi smrti se je preselila v londonsko četrt Bloomsbury, kjer je s skupino prijateljev ustvarila vplivno gibanje bloomsburyjevci. Leta 1912 se je poročila z Leonardom Woolfom, s katerim sta ustvarila založbo The Hogarth Press. V nenehnem strahu pred nemškimi bombardiranji, predvsem pa v strahu, da se duševna bolezen vrača, se je Virginia Woolf leta 1941 v bližini svojega doma v Sussexu utopila v reki Ouse.