0
Košarica
0,00 €
0

Košarica je prazna

Brezplačno darilo za nakup nad 60 €
Brezplačna dostava za nakup nad 40 €
0
Košarica
0,00 €
0

Košarica je prazna

Brezplačno darilo za nakup nad 60 €
Brezplačna dostava za nakup nad 40 €
Novo

Bele pesmi

Pesniška zbirka Alje Furlan prepleta svet tu in tam, Slovenijo in Italijo tokrat preko belih pesmi, nanizanih na sušilo med hišami, mamami, nonami, hčerkami, vnukinjami in povezuje še kako barvite ljubezni, saj je polna okusov, spominov, narečnih besed in predvsem navdiha po brezmejnosti čustvovanja med ljudmi. Preberite več

0 (Št. mnenj 0, ocena iz Goodreads)
Knjiga avtorja: Alja Furlan
Založba: Margarana
Leto izida: 2025
Vezava: Mehka vezava
Dimenzije: 21 x 14.5 cm
Število strani: 75
ISBN: 9789619619629
Na zalogi
Redna cena: 26,00 €
Brezplačna dostava

Brezplačna dostava

za naročila nad 40 €.

Hitra dostava

Hitra dostava

Naročila oddana do 12.00 odpošljemo isti dan.

Knjige na zalogi

Knjige na zalogi

98 % izdaj je na zalogi.

"Najbolj sta se me dotaknili lahkotnost, s katero tke Alja fino vezenino svojih pesmi, in globina, v katero sežejo. Vodijo k spoznanju, da si za najgloblje v sebi morda res sam, a vendar to tudi nisi. Nekaj (ali nekdo) je, ki vse to podpira, nosi in je več od vsega v vseh nas. Teče skozi in se želi izraziti. Če odpremo srce, se to čudežno v nas lahko izrazi navzven. Pri Alji se izlije v pesmi, ki odprejo bralčevo srce in mu dopustijo, da se nahrani lepote, ki jo dihajo pesmi. Ljubezni, skrite med okruški vsakdanjih drobnarij, skozi katere večkrat »zakloka« tudi smeh spomina. Samote, ki jo živimo in povezanosti z vsemi svojimi, ki so kdaj bili, so in bodo. Iz njih prihajamo in vanje se vračamo. Po večni krožnici Življenja." - Lidija Koceli, urednica

"Od Čavna proti Furlaniji se človek ob pogledu na pokrajino ne zaveda tiste nevidne črte zarisane na zemljevidu. Aljine pesmi po tem prostoru potujejo in pristajajo. Kot bele golobice. Kot pradavni spomin. Kot upanje in kot prihodnost. Kot zaustavitev časa v neskončni sedanjosti in nostalgični preteklosti. Aljine pesmi so nežna sapica in močna burja, vstopajo in izstopajo iz časa in prostora, prežemajo tkivo perila, obešenega na vrvi, tiho in nežno prodrejo v srčna tkiva bralcev. Njene pesmi ne upoštevajo črte na zemljevidu. Sušijo se kot perilo na soncu, istem soncu na eni ali drugi strani črte. Vihrajo v vetru v svoji beli barvi." - Slavica Radinja

RECENZIJE PESNIŠKE ZBIRKE:

Odtis življenja, ob Belih pesmih Alje Furlan (Aljaž Krivec)

Poezijo Alje Furlan odlikuje eleganca v pesniškem pristopu. Pesnica je uspela izdelati/najti jezik, ki izrazito ustreza več dimenzijam poezije: da na izrazito naraven in nežen način vabi k našemu  intimnemu in idejnemu vstopu vanjo, da je v svojem izrazu nenavadno jasna, da je estetsko na najvišjem nivoju in da lahko (čeprav bi bilo mogoče našteti še marsikaj), v sebi nosi tudi  najkompleksnejše misli. Bele pesmi navedenim značilnostim na prepričljiv način dodajajo še prav tako heterogeno vsebino in (pogojno rečeno) različne paradigme pesnjenja. Nova knjiga Alje Furlan se mestoma spogleduje s tonom ljudske poezije (Mag s kitaro, Ripeča zlatica), včasih se ta element dotakne celo estetike izštevank in pregovorov (Medrazdalje, »Lesica, lesjak sta pila tobak«), vsekakor pa mitološke tematike (Pravljica).

A Bele pesmi ne stavijo le na model, ki se od lirske tradicije nemara nekoliko umakne – in doseže svoj vrhunec, tako rekoč v pripovedni maniri v pesmih kot so Gledam sliko, Za pravo reč ali Na račun čebule. Ne, pesniška zbirke Alje Furlan je istočasno izrazito intimna. Skozi celotno knjigo se vije tema, motiv avtoričinih prednic in prednikov (a predvsem prvih), ta družinskost, katere še ena plat je domačijskost (kar mislim izključno opisno), pa je pogosto podkrepljena s povsem jasnimi navezavami na konkretno (primorsko, tudi obmejno in občasno tik-čezmejno) okolje, kot denimo v pesmi Liliiflora, ki istočasno odpira še eno plat knjige pred nami: njen čezčasovni pogled. A osebna plat ni le družinsko in (mikro)geografsko obarvana, temveč premore še zaklinjateljsko, pravzaprav molitveno dimenzijo, ne glede na njeno morebitno transgresivno naravo (pesem Si), filozofske tone (pesem V telo), pri tem pa nas ne prikrajša niti za izrazito lirične intimne razsežnosti, kot jih je, denimo, najti v pesmi Blagoslov.

Alja Furlan je pesnica, ki tako izkazuje obvladovanje različnih registrov, načinov razmišljanja in tematik, ob čemer pa uspe izgraditi zavidanja vredno zaključeno celoto v obliki pesniške zbirke Bele pesmi, ki s tem, ko posega po raznih koncih in krajih, a vendarle ostaja svojevrsten monolit, predstavlja odtis življenja, nečesa, kar ni mogoče zaobjeti v omejeno število elementov.

 

Vrabec anarhist: Bele pesmi na beli podlagi (Jože Štucin)

Pesnici se dogajajo bele pesmi. Zbirka je dejansko polna beline, ne v smislu »razbeljenosti« sveta, nikakor tudi ne (malo v šali!) kot peroksidna korekcija lasišča, pesmi so dejansko bele. In kaj naj to sedaj pomeni v epohi poetičnega časa, ki je načeloma vsaj siv, če ne črn? Belo je tisto, ko iz »pritlehnih«, zemeljskih sunkov na smrt bolnega sveta še zraste lilija, bela kot solza, krasna kot sonce, kot luč in svetloba.

Alja Furlan piše neposredno iz navdiha. Dokaj zahteven pristop, saj je navdih, če nekoliko poenostavimo, nekakšen »izdih«, izpis besed, ki v nas gorijo in se želijo izpostaviti, da bi ogrele in objele tudi bralce. V pesmi Žehta na strani 49 lepo pove: »vse ljubezni / in še mnoge druge /  / razobesim / da previhravajo v soncu / bela oblačila / bele rjuhe / bele pesmi«.

Tu smo, na pesniški poljani, kjer besedišče raste neposredno iz izkustvenega, čutno-čustvenega sveta pesnice z občutljivim in iskrivim fokusom za okolje, v katerem biva. Njen kraj je po svoje pesniško že »krščen«, če ne drugače, vsaj s prisotnostjo poezije rojaka Nevina Birse, sicer pa je to okolje, ki ga plemeniti bližina Srečka Kosovela, pa drugih mojstrov pisane besede, ki so lepo vas Branik povzdignili na raven umetniške domačije. Pesnica je, hočeš nočeš, otrok tega sveta, besede so ji položene v usta; ko se jo dotakne dogodek, spomin, izkušnja ali zgolj »navdih«, takrat se izpove in realizira, ubesedi.

Biti pesnik /-ca v našem svetu je skoraj tako kot biti prerok v času lakote in suše. Okolje je v veliki meri topo in gluho, mrzlo in prazno, tudi ponesrečeno in »zavoženo«, a v pesnici klije upanje skozi reminiscenco in uvid, ko uzre podobo »sveta« kot lepoto in srečo in to tudi zapiše. Celotna recenzija tukaj >>

Bralci

Zaupalo nam je že

32.742

bralcev

Paketi

Odposlali smo že

54.356

paketov

Knjige

V prodaji imamo

8.640

knjig

newsletter_image

Prijava na e-novice

Bi želeli, da vas obveščamo o naših akcijah, novostih, prednaročilih in ostalih ugodnostih?
Prijavite se na e-novičke.

Z oddajo obrazca izdajam soglasje, da podjetje interno obdeluje moje osebne podatke